Umetna inteligenca odkriva varnostne luknje, ki jih noben popravek ne more zapreti
Nadella je opozoril, da številne ranljivosti v kritični infrastrukturi predstavljajo resno varnostno tveganje, saj jih napadalci lahko izkoristijo, preden se organizacije sploh uspejo ustrezno odzvati. Posebno težavo predstavljajo vdelana programska oprema ter sistemi za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo, ki so pogosto povezani z internetom, vendar ne omogočajo nameščanja varnostnih posodobitev. Podobne težave se pojavljajo tudi v prometni infrastrukturi, kjer je veliko naprav dostopnih prek omrežja, njihove strojne programske opreme pa preprosto ni mogoče nadgraditi. Po Nadellovem mnenju bo zato nujna temeljita modernizacija infrastrukture ter natančna ocena sposobnosti posameznih sistemov za sprotno zaznavanje groženj in obrambo pred napadi.
Njegov govor je sledil večjim izpadom digitalnih storitev, med drugim težavam z Outlookom in motnjam v delovanju ameriške zvezne uprave za letalstvo. Čeprav so nekateri uradniki zanikali, da bi šlo za posledice kibernetskih napadov, se je sprva pojavil tudi takšen sum. Nadella je globalni izpad Outlooka pojasnil s skrito programsko napako, ki je povzročila splet okoliščin, zaradi katerega so odpovedale storitve. Dodal je, da je Microsoft že objavil poročilo o odzivu na incident ter da bodo iz dogodka izpeljali pomembne arhitekturne in operativne lekcije.
Umetna inteligenca pa prinaša še en velik izziv, povezan s hitrostjo odzivanja. Nova orodja namreč omogočajo bistveno hitrejše odkrivanje varnostnih ranljivosti in pripravo zahtevnih napadov. Podjetja imajo zato vse manj časa za temeljito preverjanje varnostnih popravkov, preden jih namestijo v produkcijska okolja. Nadella opozarja, da bo treba popravke uvajati skoraj takoj, saj lahko napadalci odkrite ranljivosti že aktivno izkoriščajo. Takšno hitenje pa prinaša dodatno tveganje: nepreverjeni popravki lahko povzročijo nove napake in nestabilnost informacijskih sistemov.
Prijavi napako v članku


























