Norveška začasno ustavlja uporabo električnega omrežja za podatkovne centre

Odločitev ne pomeni splošne prepovedi priključevanja podatkovnih centrov. Obratovalni objekti in projekti z že odobrenimi tehničnimi zahtevami lahko nadaljujejo postopke. Statnett bo obravnaval tudi nekatere vloge za manjše centre in projekte, ki se bodo na regionalno omrežje priključili v bližnji prihodnosti. Na čakanje pa bodo postavili tudi vloge za objekte, ki se želijo neposredno priključiti na 420-kilovoltno omrežje.

V čakalni vrsti več zmogljivosti, kot jih država trenutno porabi

Razlog za ukrep je hitro naraščanje povpraševanja po priključitvah. Na norveško omrežje je že priključenih približno 800 megavatov podatkovnih centrov. Za dodatnih 4200 megavatov je zmogljivost že rezervirana, nadaljnjih 9100 megavatov pa čaka v vrsti. Statnett je prejel še zahteve za 18.000 megavatov. Največja poraba elektrike v državi je nekaj več kot 25.000 megavatov.

Tako velika koncentracija načrtovanih porabnikov lahko oteži zanesljivo upravljanje omrežja. Podatkovni centri porabijo veliko elektrike, njihove tehnične značilnosti in način spreminjanja porabe pa lahko vplivajo na stabilnost elektroenergetskega sistema. Statnett zato želi določiti jasnejše zahteve, preden odobri nove velike priključitve.

Vlada pripravlja sistem dovoljenj

Ob napovedi Statnetta je norveška vlada sporočila, da želi zagotoviti bolj nadzorovano rast podatkovnih centrov in prednost nameniti projektom, ki so koristni za družbo. Preučila bo uvedbo sistema dovoljenj ter spremembe pravil, ki bi Statnettu omogočile določanje pogojev za varno priključitev. To so načrti vlade; nov sistem še ni sprejet.

Pavza kaže, da pri razvoju umetne inteligence omejitev ni le dostop do čipov ali denarja. Veliki podatkovni centri potrebujejo tudi ogromno električne energije in zmogljivo omrežje. Norveška bo zdaj poskušala določiti, kako hitro in pod kakšnimi pogoji lahko nove objekte priključi, ne da bi pri tem ogrozila zanesljivo delovanje svojega elektroenergetskega sistema.