Dober strežnik je le osnova

Ste posodobili omrežno infrastrukturo in delovne postaje, a je delo z večjimi sestavi še vedno počasno? Vzrok ni nujno v strojni opremi ali CAD sistemu, temveč v načinu, kako ta dostopa do podatkov.

Zakaj hitro omrežje ni dovolj

Pri datotečno zasnovanih namiznih CAD-ih 3D model ni ena sama datoteka. Vrhnji sestav lahko vključuje tisoče delov, podsestavov, risb in drugih referenc, do katerih mora aplikacija večkrat dostopati.

Pri kopiranju večje datoteke v Raziskovalcu se podatki prenašajo zaporedno in v velikih blokih. Pri odpiranju in urejanju sestava pa CAD izvede veliko manjših datotečnih operacij. Vsaka pomeni zahtevek delovne postaje strežniku (v Windows okoljih običajno prek SMB), CAD pa mora pred nadaljevanjem počakati na odgovor.

Tu postane pomembna latenca. Posamezna zakasnitev traja le nekaj milisekund, vendar se pri tisočih dostopih sešteva. Zato je lahko prepustnost omrežja visoka, izkoriščenost pasovne širine nizka, CAD pa kljub temu počasen. Na odzivnost vplivajo tudi obremenitev strežnika, diski, protivirusno preverjanje, šifriranje in sočasni dostop več uporabnikov.

Dva pristopa: oblačni in namizni CAD

Sodobni CAD sistemi ta izziv rešujejo na dva načina. Pri oblačnem CAD-u so aplikacija, podatki in glavni računski procesi v oblaku.

Pri namiznem CAD-u s PDM (upravljanje podatkov o izdelkih) se modeli obdelujejo na lokalni delovni postaji, potrebne datoteke pa se iz centralnega arhiva prenesejo na lokalni disk. CAD dela z lokalnimi datotekami, PDM pa skrbi za usklajevanje, verzije in centralno hrambo.

Tako se vsakodnevno delo izogne stalnemu odpiranju velikega števila datotek prek omrežnega datotečnega sistema, podjetje pa podatke in varnostne kopije lahko ohrani v lastni infrastrukturi. Tako ohrani nadzor nad lokacijo in varovanjem občutljivih podatkov.

Kako deluje SOLIDWORKS PDM

SOLIDWORKS PDM temelji na tem načelu. Centralni strežnik ostane mesto hrambe CAD dokumentacije, konstruktor pa dela z lokalnimi kopijami v predpomnilniku na hitrem disku delovne postaje.

Ob odpiranju PDM prenese ustrezno verzijo datotek lokalno, CAD pa večino operacij izvaja nad njimi. Spremembe se nadzorovano vrnejo v centralni arhiv, kjer nastane nova verzija. Tako se združita hitrost lokalnega dela in centralno upravljanje podatkov.

Več kot hitrost

PDM ne omogoča le hitrejšega dostopa do datotek. Podatkovna baza SQL vodi metapodatke o dokumentih, uporabnikih, verzijah, pravicah in statusih. Sistem pozna reference med sestavi, deli in risbami ter ve, katera verzija je aktualna in kdo dokument ureja. PDM je vgrajen v SOLIDWORKS CAD in Windows Raziskovalec, zato uporabnik še vedno dela v znanem okolju.

PDM spremlja tudi stanje dokumentov, postopke potrjevanja in pravice. Tako je jasno, katera risba je veljavna, kdo jo je odobril in ali proizvodnja uporablja pravo revizijo. Razvojna ekipa dela z enim zanesljivim virom podatkov skozi celoten življenjski cikel izdelka: od zasnove do izdaje ter poznejših sprememb in revizij.

Urejene konstrukcijske podatke je lažje povezati z ERP in drugimi poslovnimi sistemi ter avtomatizirati prenos šifer, materialov, kosovnic in drugih informacij.

Kaj lahko preveri IT

Pri internih testih v podjetju Solid World in pri uporabnikih brez PDM-a smo večkrat opazili, da se isti večji sestav z lokalnega diska odpira občutno hitreje kot neposredno s strežnika. IT lahko to preveri preprosto: isti sestav odprite z lokalnega diska in z omrežne mape ter primerjajte čas odpiranja. Če je razlika velika, težava verjetno ni le v hitrosti prenosa, temveč tudi v zakasnitvah med datotečnimi operacijami in načinu, kako CAD dostopa do velikega števila datotek.

Pri podjetjih z več uporabniki CAD-a, zmogljivi strežniki in hitro omrežje rešijo le del izziva. SOLIDWORKS PDM združuje hitrost lokalnega dela s centralnim nadzorom, sledljivostjo in varnim upravljanjem inženirskih podatkov.

Več lahko najdete na www.solidworld.si. (P.R.)