Test ASUS Zenbook 14 (UX3480QA): 1,1 kg, OLED in Snapdragon. Kje je kompromis?

Pred kratkim sem testiral ASUS Vivobook S14 s Snapdragon procesorjem in vsaj za moje potrebe ugotovil, da je Windows na ARM dovolj zrel. Vsi programi, ki jih običajno uporabljam na Windowsu (in Linuxu), delujejo brez težav tudi s Snapdragon čipom. Igre, ki sem jih testiral, niso bile omejene zaradi čipa, ampak zaradi zgolj 8 GB RAM-a in dokaj povprečne integrirane grafične kartice. Zaslon je bil sicer dober IPS, ampak marsikdo bi si želel imeti OLED, čeprav nižja cena tega ni dopuščala.

Zdaj imam pred seboj ASUS Zenbook 14 (UX3480QA) in rekel bi, da je to prenosnik, s katerim je ASUS popravil skoraj vse moje pripombe. Pomnilnika je 16 GB, zaslon je OLED, ohišje je bistveno bolj dodelano, masa je padla na približno 1,1 kg, tipkovnica je zelo dobra. Še vedno dobim majhno 50 Wh baterijo, Snapdragon X in Windows na ARM.

Ali (in za koliko) je Zenbook 14 boljši od Vivobooka S14? Dovolj boljši, da upraviči višjo ceno? Kaj me še moti?

Prednosti	Slabosti
Izjemno lahek in eleganten	Samo 60 Hz in 300 nitov svetilnosti
Čvrsto Ceraluminium ohišje	RAM ni mogoče nadgraditi
OLED je dober	Povprečna zmogljivost, predvsem grafike
Dobra tipkovnica	Oba USB-C na isti strani ohišja
Dobra baterija kljub manjši kapaciteti	Visoka cena
Tih pri delu
Soliden nabor priključkov

ASUS Zenbook 14 (UX3480QA) cena?

ASUS Zenbook 14 je pri slovenskih prodajalcih na voljo za okoli 1400 €, pri sosedih pa okoli 1000 €.

Kupci prejmejo brezplačno storitev ASUS Perfect Warranty, ki krije popravilo prenosa v primeru nenamerne poškodbe. Poleg tega je vključen trimesečni paket Google AI Pro (vrednost okoli 60 EUR), ki omogoča preizkus orodij umetne inteligence, ki se izvajajo v oblaku. Za dodatno shranjevanje podatkov je na voljo 200 GB v storitvi ASUS WebStorage za 12 mesecev. Za vse, ki potrebujejo še več prostora, pa paket vključuje tudi 500 GB prostora v storitvi Dropbox za obdobje 6 mesecev.

V primerjavi z Vivobookom takoj razumem, kam je šel denar

Vivobook S14 je tehtal 1,28 kg in že zanj sem napisal, da je zelo lahek. Zenbook gre še nižje, na približno 1,15 kg, kar sicer ne opazim, ko z njim rokujem ali nosim v nahrbtniku (v embalaži je priložena potovalna torbica). Ni toliko pomembno, ali je razlika 130 ali 170 gramov. Pomembno je, da sem že pod mejo, kjer prenosnik v torbi skoraj ne vpliva na odločitev, ali ga bom vzel s seboj.

Še večja razlika je v občutku ohišja. Zenbook uporablja Ceraluminum, ASUS-ovo kombinacijo aluminija in keramične površinske obdelave. Ne bom se pretvarjal, da je material sam po sebi razlog za nakup, je pa ohišje na otip gostejše in bolj kakovostno kot pri Vivobooku. Osnovni del je zelo tog, pri normalnem tipkanju se ne upogiba, nekoliko več prožnosti sem zaznal samo na pokrovu zaslona.

Vedno me pa skrbi, kaj se bo zgodilo po prvi praski. Trenutno je zelo lep, aluminij (četudi je obdelan s keramiko) pa ob poškodbah zelo hitro pokaže svojo grdo plat.

OLED je prvi pravi razlog za doplačilo. 60 Hz pa prvi razlog za razmislek

IPS pri Vivobooku mi ni bil slab. Za pisarniški računalnik za 899 € je smiselna izbira, ker je z njim ASUS lahko obdržal nižjo ceno. Pri Zenbooku bi bil IPS že težje prebavljiv. Namesto tega dobiš 14-palčni OLED z ločljivostjo 1920 × 1200, popolno pokritostjo DCI-P3, 0,2-ms odzivnim časom in kontrastom, ki ga od OLED-a pričakujem. Izmerjena svetilnost je v povprečju približno 304 nitov. Barve so zelo dobre že iz škatle in ASUS vključuje profile za P3 in sRGB.

Pri fotografijah in videu je razlika glede na Vivobookov panel takoj očitna. Črna ni temno siva, barve so precej širše, kontrast pa je na povsem drugi ravni. Za Netflix, YouTube, Lightroom in običajno delo mi je OLED všeč. Kar me moti (spet), da je panel samo 60-Hz. Pri poceni pisarniškem prenosniku sem pripravljen sprejeti 60 Hz. Pri Zenbooku, ki hoče biti premijski ultraprenosnik, bi pričakoval najmanj 90 Hz, če ne celo 120 Hz. Ko vsak dan uporabljam telefone s 120 Hz, monitorje s 144 Hz in dražje prenosnike s 120 ali 240 Hz, se vrnitev na 60 Hz pozna že pri premikanju kazalca in drsenju po WordPressu.

Druga omejitev je svetilnost. Približno 300 nitov je v notranjem prostoru povsem dovolj. Večino časa sem ga imel precej pod maksimumom in nisem imel občutka, da je slika pretemna. Problem se pojavi, ko ga odnesem na svetlo mesto. OLED je bleščeč, zato začnejo pri močni dnevni svetlobi odsevi tekmovati z vsebino. Če sedim ob velikem oknu ali bi hotel delati zunaj, bi želel dodatnih 150 do 200 nitov.

OLED je super, samo do naslednjič bi lahko ojačali svetilnost in frekvenco osveževanja.

Snapdragon X sem ravnokar testiral, ni večjih sprememb

Pri Vivobooku sem z X1-26-101 dobil 2134 točk v Geekbench 6 na enem jedru in 10.612 pri vseh jedrih. Zenbook z X1-26-100 dosega skoraj identične rezultate, 2129 na enem in 9671 pri vseh jedrih. Podobno je v Cinebench 2024. Vivobook je bil okoli 670 točk v večjedrnem delu, Zenbook pa se giblje okoli 700. Razlike so tako majhne, da jih pri običajnem delu ne boš opazil.

Snapdragon X v obeh računalnikih ponuja zelo podoben občutek in zelo podobne rezultate. Če odprem Word, Chrome z več zavihki, Outlook, Spotify in Photoshop, se oba vedeta dovolj odzivno za običajno delo. Pri zahtevnejših opravilih se omejitve pokažejo precej prej. To sem že videl pri Vivobooku v DaVinci Resolve, kjer lahko tudi krajši 4K izvoz precej obremeni procesor in sistem postane občutno manj odziven. Zenbook ima praktično enak procesor, zato tukaj ne pričakujte čudeža samo zato, ker je ohišje dražje.

Pri Vivobooku mi je bila najbolj moteča odločitev 8 GB RAM-a, ki ga ne morem nadgraditi ali zamenjati. Sistem je deloval, vendar je količina pomnilnika za nov računalnik premajhna, če nameravam napravo uporabljati več let.

Zenbook 14 ima 16 GB (LPDDR5X), kar je precej bolj uravnoteženo. Lahko imam odprt brskalnik z več zavihki, Photoshop, Word in druge aplikacije, ne da bi Windows prehitro začel agresivneje posegati po navideznem pomnilniku na SSD-ju. Še vedno pa obstaja omejitev, saj je 16 GB hkrati največ, kar ta model ponuja. Pomnilnik je pritrjen na ploščo in ga pozneje ne morem povečati.

Za pisarniško delo, študij, brskanje in občasno obdelavo fotografij je 16 GB dovolj. Če bi ga kupoval za večje Adobe projekte, virtualne stroje ali lokalne modele, bi si želel 32 GB oziroma bi na splošno začel gledati boljše prenosnike.

Naredil sem dva projekta v DaVinciju in sem imel enake težave kot pri Vivobooku. Delo s sledilno ploščico je zame preveč nerodno, na koncu pa čakaš dolgo za izvoz in hkrati ne moreš delati nič drugega. Enostavno mu zmanjka moči.

O Windowsu na Arm ne bom še enkrat govoričil. Poglejte si moj prejšnji test za podrobnosti o združljivosti. ASUS (in ostali proizvajalci) bi lahko tudi nehali z vsiljevanjem programa McAfee. Nima funkcije in vsiljuje ti naročnino ob vsakem koraku.

Na razpolago sem imel 256 GB prostora na SSD-ju, kar je vsaj zame postalo občutno premalo. Če bi jaz kupoval, bi izbral višjo konfiguracijo oziroma kasneje zamenjal SSD, ki je klasične velikosti M.2 2280 in je enostavno dostopen na spodnji strani ohišja. Hitrosti prav tako niso visoke, celo pod povprečjem za PCIe 3.0 SSD-je.

Adreno grafika ostaja šibka, zato tudi Zenbook ni postal igralni računalnik

Integrirana grafična kartica Adreno X1-45 je dovolj dobra za pisarniške naloge, video, osnovno obdelavo fotografij in grafično pospeševanje običajnih aplikacij. Pri igrah je meja precej nižje. Kingdom Come Deliverance II pri 1200p in nizkih nastavitvah brez dodatnega skaliranja ločljivosti ostane okoli 26 sličic na sekundo v divjini in okoli 16 fps-jev v mestih. Shadow of the Tomb Raider je v podobnem območju, No Man’s Sky pa pogosto pade pod mejo 10 fps in je igra na splošno bolj ali manj neigriva. To niso rezultati, pri katerih bi bilo vredno izgubljati veliko časa z iskanjem optimalnih nastavitev.

Pri Vivobooku sem že preizkusil več iger in dobil dovolj jasno sliko o zmogljivosti te platforme. Starejše in manj zahtevne igre so izvedljive, pri novih AAA igrah pa Snapdragon X hitro doseže svojo nizko mejo. Pri Zenbooku me to ne moti toliko, ker je namen naprave bolj jasno določen. Gre za lahek delovni prenosnik. Če želim igrati zahtevnejše igre, bom kupil nekaj z Radeon 890M, novejšo Intelovo integrirano grafiko ali namensko grafično kartico.

Tipkovnica ostaja ena boljših lastnosti

ASUS je pri 1,1 kg težkem računalniku ohranil 1,7 mm hoda tipk, kar je presenetljivo veliko glede na debelino ohišja. Ker veliko pišem, razliko hitro opazim. Tipke niso pretirano plitke, zaključek pritiska je dovolj jasen in po več urah tipkanja nimam občutka, da uporabljam zelo tanek ultraprenosnik.

Razporeditev je standardna, tipke so dovolj velike in osvetlitev je uporabna v temnem prostoru. Tudi ohišje pod tipkovnico je dovolj čvrsto, da se pri normalnem tipkanju ne upogiba. Sledilna ploščica mi je manj všeč. Površina je dovolj velika in geste delujejo normalno, vendar mehanski klik ni enakomeren po celotni površini. Po uporabi boljših haptičnih rešitev se hitro opazi, da je zgornji del ploščice bistveno manj prijeten za pritisk kot spodnji.

Priključkov je dovolj, hitrosti pa so nekoliko preveč skromne

Na voljo sta dva USB-C, en USB-A, HDMI in 3,5-milimetrski priključek. Za takšen prenosnik je to dober nabor in vesel sem, da ASUS ni odstranil USB-A samo zato, da bi bilo ohišje še nekaj milimetrov tanjše. Oba USB-C podpirata DisplayPort in polnjenje, vendar je podatkovna hitrost pri tej konfiguraciji omejena na 10 Gb/s. USB4 bi bil precej bolj primeren za uporabnika, ki bo prenosnik priklapljal na priklopno postajo, hitri zunanji SSD ali več monitorjev. Moti me tudi, da sta oba USB-C priključka na isti strani. Pri polnjenju bi bilo praktično, če bi lahko kabel priklopil na levo ali desno stran. Wi-Fi 6E pa kljub odsotnosti novejšega Wi-Fi 7 ni problem. V dobrem omrežju lahko doseže zelo visoke hitrosti, zato pri običajni uporabi ne čutim potrebe po novejšem standardu.

50 Wh je malo, Snapdragon pa iz baterije iztisne presenetljivo veliko

Baterija ima samo 50 Wh, enako kot pri Vivobooku. Glede na velikost in maso prenosnika je to razumljivo, številka pa na prvi pogled ne obljublja posebej dolge avtonomije. Pri Vivobooku sem v realnem delu dosegal približno 14 do 15 ur, ko sem večino časa uporabljal Word, WordPress in brskalnik pri zmerni svetlosti. Ko sem vključil DaVinci Resolve, lokalni Whisper in višjo svetlost, sem bil bližje sedmim uram. Zenbook se obnaša zelo podobno. Pri lahkem spletnem delu in 150 nitih lahko v standardiziranem testu preseže 20 ur, pri največji svetlosti OLED-a pa ostane nad 11 urami. V realnem delovnem dnevu bi pričakoval precej manj od idealnih 20 ur, vendar je tudi 12 do 15 ur zelo dober rezultat iz 50-Wh baterije.

Snapdragonova varčnost se pozna tudi pri hlajenju. Pri pisanju, brskanju in gledanju videoposnetkov ventilator pogosto ostane izklopljen. Ko ga obremenim, se v Standard načinu hrup ustavi okoli 36 dBA, Whisper pa je še precej tišji. Performance profil lahko prinese nekaj dodatne hitrosti pri daljših procesorskih opravilih, vendar hkrati zviša hrup proti 47 dBA. Temperature ohišja ostajajo pod nadzorom. Pri dolgotrajni obremenitvi se najbolj topel del dvigne malo nad 40 °C, med lahkim delom pa je računalnik večino časa le rahlo topel.

ASUS Zenbook 14 ne nudi malo, ampak tudi ne veliko

ASUS Zenbook 14 me postavlja v neroden položaj. Z njim ni nič hudo narobe. Ohišje je vrhunsko izdelano, roza barva je zelo unikatna (sodelavka se je takoj zaljubila), OLED zaslon je barvit, vendar med počasnejšimi in manj svetlimi, Snapdragon X zna iztisniti veliko energije iz majhne baterije, vendar bi tudi njemu koristila kakšen trebušnjak, da pridobi na moči. Za pisarno je zadosten, za kaj več ga pa ne priporočam.

Cena je tista, ki bo na koncu odločala o njegovi usodi. Pri nas je cena okoli 1400 € previsoka za ponujeno, pri sosedih (pod 1000 €) pa ravno pravšnja, da bi mogoče tudi sam razmislil o nakupu. In pa še 512 GB prostora dobiš za to ceno namesto 256 GB.

Če bi radi videli, kaj zmore prenosnik za 8000 €, si lahko ogledate test novega Zephyrus DUO.

	ASUS Zenbook 14 UX3480QA
Procesor	Qualcomm Snapdragon X X1-26-100
CPU	8 jeder, 8 niti, do 2,97 GHz
Predpomnilnik	30 MB
Grafika	Qualcomm Adreno X1-45
NPU	Qualcomm Hexagon, do 45 TOPS
RAM	16 GB LPDDR5X
SSD	256 GB ali 512 GB M.2 NVMe
Zaslon	14-palčni OLED, 16 : 10
Ločljivost	1920 × 1200
Osveževanje	60 Hz
Svetilnost	300 nitov
Barvni prostor	100 % DCI-P3
Odzivni čas	0,2 ms
Kamera	FHD + IR, Windows Hello
USB-C	2 × USB 3.2 Gen 2, 10 Gb/s, DisplayPort in polnjenje
USB-A	1 × USB 3.2 Gen 1
HDMI	HDMI 2.1 TMDS
Brezžično	Wi-Fi 6E, Bluetooth
Baterija	50 Wh
Masa	1,1 kg