Test ASUS Vivobook S14 (S5408QA): končno računalnik, ki ni za aristokrate

Zadnje čase od ASUS-a testiram samo računalnike, ki se začnejo pri 3000 € in končajo pri 7000 €, kot na primer ROG Zephyrus G16. Nedvomno odlični računalniki, za katere pa dvomim, da bodo v celem letu prodali več kot 10 primerkov. ASUS Vivobook S14 je skromnejši, tako pri specifikacijah kot tudi ceni, kar bo razveselilo marsikoga, ki išče prenosnik pod 1000 €, še posebej tisti, ki iščejo Windows alternativo za Macbook Neo. Ampak to ni klasičen (na platformi x86) Windows prenosnik. Notri je Snapdragon, torej si na ARM arhitekturi, ki sicer izgleda enako, ampak v ozadju je spet čisto druga zgodba.

Windows na procesorjih ARM ima za seboj precej burno zgodovino. Še ne tako dolgo nazaj je bil nakup takšnega prenosnika preizkus potrpežljivosti. Baterija je bila dobra, prenosnik tih, potem pa si odprl program, ki ga potrebuješ za delo, in ugotovil, da ne deluje, da mu manjka gonilnik ali pa da ga emulacija spremeni v precej počasnejšo različico samega sebe.

Zato sem pri ASUS Vivobook S14 najprej nekoliko privzdignil obrv. V njem ni Intelovega Core Ultra in ni AMD-jevega Ryzena. ASUS je uporabil novi Snapdragon X.

Toda smo v letu 2026, dve leti kasneje od izida prvih Windows računalnikov s čipi Snapdragon X. Marsikaj se je spremenilo. Windows on ARM je danes povsem druga platforma. Microsoftov Prism poganja programe x86 in x64, privzete različice imajo Chrome, Microsoft 365, Spotify, Zoom, Blender, DaVinci Resolve in kopica drugih programov, letos pa je Adobe dodal privzeto ARM podporo celo za Premiere, After Effects, Audition in Media Encoder. Za celoten seznam obiščite https://worksonwoa.com/.

Je to dovolj, da lahko Snapdragon prenosnik priporočam vsakomur? Kaj pa, če je programsko zdaj izkušnja dovolj dobra, in so druge omejitve problematične, na primer samo 8 GB RAM-a?

ASUS Vivobook S14 cena in dodatne ugodnosti

ASUS Vivobook S14 je na voljo za 899 € in dobiš 8 GB RAM-a ter 256 GB prostora.

Kupci ASUS Vivobook S14 prejmejo brezplačno storitev ASUS Perfect Warranty, ki krije popravilo prenosa v primeru nenamerne poškodbe. Poleg tega je vključen trimesečni paket Google AI Pro (vrednost okoli 60 EUR), ki omogoča preizkus orodij umetne inteligence, ki se izvajajo v oblaku. Za dodatno shranjevanje podatkov je na voljo 200 GB v storitvi ASUS WebStorage za 12 mesecev. Za vse, ki potrebujejo še več prostora, pa paket vključuje tudi 500 GB prostora v storitvi Dropbox za obdobje 6 mesecev.

1,28 kilograma in nič eksotičnega pri priključkih

ASUS Vivobook S14 je klasičen 14-palčni prenosnik. ASUS ga je stisnil v razmeroma tanko ohišje in tehta samo 1,28 kg. ASUS se hvali, da ima kovinsko konstrukcijo (iz treh kosov), kar je sicer res redko v tem razredu in prednost pred cenejšimi prenosniki. Ima tudi certifikat MIL-STD-810H za odpornost, vendar to ne pomeni, da bo prestal hudo mučenje. Dokler ga boste normalno nosili v nahrbtniku in ne metali po površinah, bo ostal brez prask.

Veseli me tudi, da ASUS ni v imenu vitkosti odstranil vseh priključkov. Na voljo sta dva USB-C 3.2 Gen 2 z do 10 Gb/s, DisplayPortom in polnjenjem, dva klasična USB-A 3.2 Gen 1, HDMI 2.1 in 3,5-mm priključek za slušalke. Brez adapterja lahko torej priklopim miško, zunanji SSD, monitor in polnilec hkrati.

Bi si želel USB4 oziroma 40-Gb/s USB-C? Seveda. Pri starejših Snapdragon prenosnikih smo ga že videli, zato je 10 Gb/s pri novem malenkost nenavadna omejitev. Mogoče še ena žrtev nižje cene.

Tipkovnica ima 1,7 mm hoda, sledilna ploščica je Precision Touchpad, kamera je FHD in podpira prijavo prek Windows Hello. Za povezljivost skrbita Wi-Fi 6E in Bluetooth 5.3. Uporabili so Qualcommov čip in ne MediaTek, slednji ima po mojih izkušnjah več težav z zanesljivostjo. Tipke so v redu, sledilni ploščici pa manjka gladkost. Delo z njo je bolj počasno, tudi za standarde prenosnikov.

14-palčni IPS je soliden panel

14-palčni IPS z WUXGA ločljivostjo, torej 1920 x 1200 slikovnih pik, je bil, po mojem mnenju, v redu izbira. Če bi se odločili za OLED, bi bila cena takoj nad tisočakom in pri tej omejeni zmogljivosti, ga niti ne bi uspel izkoristiti.  Škoda, da je samo 60-Hz in da se največja svetilnost ustavi pri 300 nitih (kandel).

Če boste kupovali Vivobook S14 za čisto običajno pisarniško delo, za šolo ali karkoli podobno nezahtevnega, kjer ne potrebujete barvno natančnega zaslona, vam bo IPS dobro služil.

Snapdragon X1 je malo čuden procesor

Odločili so se za čip Snapdragon X1 (polna oznaka 26-101), ki ima osem jeder Qualcomm Oryon, osem niti, 30 MB predpomnilnika in frekvenco do 3 GHz. Pomnilniški krmilnik podpira LPDDR5X z do 135 GB/s prepustnosti, Hexagon NPU pa doseže 45 TOPS. Grafično jedro je Adreno X1-85, ampak ne enaka različica kot pri čipi X Elite. Pri Vivobooku S14 se frekvenca grafike ustavi pri 0,63 GHz, medtem ko so frekvence pri Elite čipih občutno višje.

Snapdragon X1 ni bliskovit čip, je dokaj len, še posebej na grafičnem področju.

·         GeekBench 6: 2134 (Single Core), 10.612 (Multi Core), 13.912 (GPU)

·         Cinebench 2024: 99 (Single Core), 671 (Multi Core)

·         3DMark: 1021 (Time Spy), 1099 (Steel Nomad Light), 3651 (Fire Strike)

Številke so pričakovane. Nič ne kriči po rekordih, pravzaprav nič posebej ne izstopa. Pobrskal sem po preteklih rezultatih in zmogljivost je primerljiva s čipi Core Ultra 7 prve generacije ali pa Ryzen 7 7000, na grafičnem področju pa v rangu Radeon 740M, torej zdaj že dokaj starejši rivali. Še posebej pri nalogah, kjer se zanašaš na enojedrno zmogljivost, je Snapdragon X zadaj. Glede na to, da hoče tekmovati z MacBook Neo, je tukaj izgubil točke.

Če je program preveden za ARM64, Snapdragon X lahko pokaže zelo lepo zmogljivost glede na svojo porabo in ceno. Če program teče prek emulacije, plačam davek. Microsoftov Prism danes x86 in x64 kodo sproti prevaja v ARM64, prevedene bloke pa shranjuje v predpomnilnik, da jih ob naslednjem zagonu ni treba ponovno prevajati. Od Windows 11 24H2 naprej podpira tudi dodatne x86 ukaze, vključno z AVX in AVX2. Emulacija je zato neprimerno boljša kot pri prvih Windows ARM napravah.

Tako kot vedno se boste morali pozanimati, ali so vaši programi, ki jih uporabljate vsak dan, na voljo kot ARM različica ali pa jih boste morali poganjati prek emulacije. Če gre za slednje, potem boste izgubili del zmogljivosti. Nisem se močno poglabljal v igre, zagnal sem jih le nekaj.

• Shadow of the Tomb Raider: 32 fps (720p, Low)
• The Witcher 3: 29 fps (1080p, Low)
• Kingdom Come Deliverance II: 27 fps (1080p, Low)
• Genshin Impact: 36 fps (1080p, Low)

Zagotovo to ni resen (emulacija ali ne) prenosnik za montažo, video obdelavo ali pa za igre. Razen če si pripravljen igrati pri najnižjih nastavitvah in ločljivosti. Zagnal sem tudi DaVinci Resolve za čisto osnovno montažo 4K posnetka in sem imel težave pri končnem izvozu. Namesto, da je vse skupaj trajalo 2 minuti, je trajalo petkrat dlje in celoten računalnik se je upočasnil do te mere, da med postopkom nisem smel uporabljati nobenega drugega programa. Za video dekodiranje, za igranje manj zahtevnih iger, za pisarniške programe pa je to dovolj.

Baterija je pravi razlog za nakup Snapdragona

Če ima Snapdragon X eno področje, kjer je lahko bistveno boljši od rivalov, je to baterija. Kapaciteta (50 Wh) sicer ni ogromna, ampak je pri meni zdržala okoli 14-15 ur, dokler sem samo uporabljal Word, WordPress in brskal po spletu. In to pri 30-40 % svetilnosti in uravnoteženem načinu. Ko sem svetilnost povečal na 70 % in vmes uporabljal tudi DaVinci in lokalni model Whisper za transkripcijo, se je avtonomija močno zmanjšala. Tako sem dobil okoli 7 ur uporabe. Za kratek čas sem zagnal tudi Kingdom Come Deliverance II, seveda pri najnižjih nastavitvah, in končni rezultat je tri ure uporabe.

Upam, da to ni nov trend, ampak ASUS ni priložil polnilnika. Kupiti ga moraš ločeno, razen če imate doma že kakšen polnilnik, ki podpira vsaj 68-W polnjenje.

Ti je dovolj 8 GB RAM-a? Upam, ker kasnejša nadgradnja ni mogoča

Če je MacBooku Neo uspelo prepričati kupce z 8 GB RAM-a, potem to lahko uspe tudi ASUS-u, kajne? 8 GB RAM-a na macOS-u in Windowsu je čisto drugačna »štorija«. Apple se med drugim ni potrebno zanašati na emulacijo (obstajajo izjeme za določene programe) in razvijalci aktivno razvijajo za njihovo okolje, zato ni težav z združljivostjo ali pa imajo enostavno svoje alternative. V Windowsu je 8 GB RAM-a, vsaj zame, komponenta izpred nekaj let. Vem, da smo sredi hudega pomanjkanja, ampak mislim, da bi se z nakupom močno oštel. Če bi vsaj RAM lahko nadgradil, je pa spajkan direktno na ploščo. Tako bi prenosnik lahko kupil zdaj, potrpel (ali pa celo ugotovil, da ti je 8 GB RAM-a dovolj) in potem čez nekaj let nadgradil kapaciteto. Te opcije ni.

Tudi 256 GB prostora je na meji. Naložil sem eno igro, par programov in sem bil na zadnjih 50 GB. Če sem hotel naložiti še kakšno igro, sem moram prvo najprej odstraniti. No, vsaj SSD lahko zamenjaš sam. Je standardne velikosti (M.2 2280, mora biti enostranski), čeprav je 2 TB trenutno na voljo za polovico vrednosti tega prenosnika.

ASUS Vivobook S14 bo moral naslednjič pokazati več

Rešuje ga, da so cene ponorele, in da so ljudje trenutno mogoče bolj dovzetni za sprejemanje kompromisov, če bo to pomenilo občutno nižjo ceno. In cena je dostopna. Sicer je še vedno 900 €, ampak vsaj ne daš celega premoženja za pisarniški prenosnik.

Kar se tiče programske izkušnje, vsaj kar se tiče mojih potreb, smo na točki, kjer ne razmišljam, ali bo program delal ali ne. Vse, kar sem preizkusil je delovalo, občasno s kakšnim zatikanjem, ampak je delovalo. Torej, programska plat ni več ovira (govorim seveda o pisarniških scenarijih, bolj nišna in profesionalna okolja so večji izziv), tokrat sta RAM in kapaciteta SSD-ja polena, ki mi ju je ASUS vrgel pod noge.

View this post on Instagram

A post shared by racunalniskenovice (@racnovice)