Podjetja mislijo, da kupujejo UI, na koncu pa z nami vzpostavijo red

Za vse, ki vas še ne poznajo – če bi bila Mikrografija oseba, kakšen karakter bi imela?

Boštjan Gaberc: Če bi bila Mikrografija oseba, bi bila radovedna, pogumna in izjemno zanesljiva. Vedno bi želela razumeti stvari do podrobnosti, raziskati nove možnosti in poiskati rešitev tam, kjer se drugim zdi zapleteno. Ne bi potrebovala veliko pozornosti, saj bi njene rezultate hitro opazili sami. Na področju upravljanja podatkov in procesov pa bi brez dvoma imela nekaj supermoči.

V zadnjem letu poslušamo o izjemnem razvoju umetne inteligence, a hkrati se podjetja spopadajo z vprašanjem varnosti in nadzora nad svojimi podatki. Zakaj se podjetja danes sploh odločajo za naložbe v lastno UI-infrastrukturo, čeprav bi lahko večino stvari »naklikala v oblaku«?

Boštjan Gaberc: Največji poudarek je vedno na varnosti. Podjetja, ki so podvržena nadzoru in strogi regulativi, morajo izjemno skrbno paziti na svoje podatke oziroma podatke strank. Pri tem so precejšnje razlike glede na vrsto in velikost podjetij. Tisti, ki imajo dovolj lastnega kadra in virov, lahko infrastrukturno okolje postavijo sami, a to ni pravilo. Za mala in srednje velika podjetja so oblačne storitve domačega ali tujega ponudnika pogosto edina pot, saj le tako lahko sledijo izjemni hitrosti tehnoloških sprememb.

Ko podjetje išče varno okolje, zakaj bi se odločilo za manjšega, lokalnega ponudnika in npr. vašo platformo mIA, če pa so na voljo globalni giganti, kot so OpenAI, Anthropic ali Microsoft? V čem je ključna prednost lokalno prilagojenega okolja?

Matjaž Zagorc: Mi ne konkuriramo neposredno podjetjem, kot sta OpenAI ali Anthropic, saj imamo čisto drugačna poslovni model in rešitev. Naša moč je v tem, da znamo UI-storitve vpeljati v resna, močno regulirana okolja, kjer podatki nikoli ne smejo zapustiti IT-okolja naročnika ali Evropske unije. Če stranka uporablja lastno infrastrukturo z našo platformo mIA, 100-odstotno zagotavljamo, da podatki ostanejo znotraj njenega sistema pod popolnim nadzorom nad modeli ter so obdelovani skladno z uredbo GDPR in Aktom o umetni inteligenci.

Boštjan Gaberc: Poleg tega je v praksi tako, da podjetje pri globalnih ponudnikih najame zgolj računske zmogljivosti, pri nas pa dobi okolje, ki ga razume in mu zaupa – stranke si lahko celo fizično ogledajo, kje stvari tečejo. Podjetja so v UI-svetu še zelo previdna. ChatGPT sicer znajo uporabljati, avtonomni UI-agenti pa so zanje še vedno precejšen misterij. Naša naloga je, da jim praktično predstavimo, kako rešitve umetne inteligence delujejo in kako konkretno jim lahko pomagajo.

Pogosto slišimo, da je umetna inteligenca čudežno zdravilo za vse poslovne procese. V praksi pa hitro trčimo ob načelo »smeti« oziroma angleški slogan garbage in, garbage out. Kako pomembna je priprava podatkov in baz, preden podjetje sploh začne razmišljati o uvajanju AI?

Matjaž Zagorc: Uspeh projektov s področja umetne inteligence je, ocenjeno čez palec, v 80 odstotkih odvisen od podatkov in le v 20 odstotkih od izbire samega modela ali algoritma. Največja streznitev za stranko nastopi takrat, ko vidi, kako slabe podatke v resnici ima. V praksi pogosto ugotovimo, da določena programska oprema podatke shranjuje na nestandardne načine, da API-povezave niso na voljo ali pa da so podatki povsem nestrukturirani. Šele po temeljiti analizi poslovnega okolja podjetje spozna svoje prave podatkovne temelje. Podjetja pogosto mislijo, da bodo kupila UI, na koncu pa z nami kupijo red, s katerim najprej uredijo svoje okolje. Umetna inteligenca se namreč resnično izkaže le pri delu s kakovostnimi podatki.

Boštjan Gaberc: V Mikrografiji zagovarjamo pristop urejenih podatkov (angl. data first). Uvedba UI je izjemna priložnost, da se podjetja podatkovno uredijo in preverijo dejansko stanje svojih baz. To je nujen temelj za kakovostno uvedbo kakršnih koli naprednih IT-rešitev. Če želimo kakovostne rezultate, moramo najprej urediti obstoječe stanje, ki na začetku žal velikokrat ni na visoki ravni.

Se vam kdaj pripeti, da stranke od platforme mIA pričakujejo prave čudeže – na primer zaznavanje vseh anomalij v proizvodnji ali procesih – nato pa ugotovite, da v svojih bazah sploh nimajo zajetih vseh ključnih podatkov?

Matjaž Zagorc: To je sestavni del skoraj vsakega projekta. Stranke včasih pričakujejo, da bomo prišli s čarobno palico, mi pa naletimo na pomanjkljive podatke. A ta streznitev ni slaba novica – je nujen korak, ki podjetju pomaga urediti procese. Umetna inteligenca sicer lahko kaj naredi tudi s slabšimi podatki, a to ni pravilo in tveganje za napake je bistveno večje. Zato preden začnemo, stranke vedno vprašamo: kaj natančno želite z mIA oziroma UI doseči, meriti ali obdelovati? Veste, kako se glasi najpogostejši odgovor? »Vi nam povejte!« Z analizo poslovanja nato skupaj ugotovimo, kaj je izvedljivo, ter uskladimo pričakovanja glede rabe rešitev umetne inteligence.

Matjaž Zagorc, CTO, Mikrografija

Veliko se govori o tem, da bo umetna inteligenca nadomestila ljudi in povzročila val odpuščanj. Kako sicer vidite poklice prihodnosti?

Boštjan Gaberc: UI bo dobila svoj prostor v poslovnem svetu – ali pa si ga bo sama vzela. Določeni procesi se bodo močno avtomatizirali, o tem sem popolnoma prepričan, vendar bodo ljudje ostali v podjetjih. Po zaslugi UI bomo z istim številom zaposlenih naredili preprosto več, produktivnost bo zrasla. Umetna inteligenca je velika priložnost za zbiranje podatkov, njihovo analizo in pospešitev komunikacije. Posamezni zaposleni se bo tako lahko razbremenil rutine in se posvetil nalogam, ki zahtevajo odločanje in prinašajo višjo dodano vrednost. Mlajša generacija bo ta novi način dela sprejela bistveno hitreje od drugih.

Matjaž Zagorc: Tudi sam ne verjamem v scenarije, da bi podjetja zaradi UI odpuščala ogromno ljudi. UI bo nadomestila določene rutinske naloge, ljudje, ki znajo uporabljati UI-orodja, pa bodo nadomestili tiste, ki jih ne bodo znali. To se dogaja že danes – vidimo mladega strokovnjaka, ki lahko izjemno hitro napreduje predvsem zato, ker se ne boji uporabe sodobnih orodij. V Mikrografiji zaradi UI nismo odpustili nikogar, temveč poslovno in kadrovsko rastemo, saj z novimi orodji postorimo bistveno več.

Vi sicer zagovarjate koncept človeka v zanki (angl. human in the loop) …

Boštjan Gaberc: Drži. Pri konceptu človeka v zanki ključne odločitve še vedno sprejema človek. Naj postrežem s praktičnim primerom, ki danes že deluje v slovenskih podjetjih: UI-agent izvede celoten izračun potnih nalogov ali pripravi seznam izplačil, pri čemer naredi znatno manj napak kot človek, na koncu pa računovodja oziroma zaposleni te podatke le še pregleda in potrdi.

Kako pa UI spreminja delo tradicionalnih programerjev? Ali v Mikrografiji UI že sama piše kodo? Mar to pomeni, da klasičnih programerjev ne boste več potrebovali?

Matjaž Zagorc: V Mikrografiji je velik delež kode že spisan s pomočjo UI. Pri čisto novih rešitvah lahko ta delež znaša celo do 90 odstotkov, ključne arhitekturne odločitve pa še vedno sprejema človek. Vloga tradicionalnega programerja se posledično seli na višjo raven in postaja bolj podobna vlogi arhitekta, torej človeka, ki definira, kako naj bo sistem sestavljen in kaj ter kako počne. Bolje ko je izziv dobro definiran, bolje ga bo UI sprogramirala. Programer tako postane »UI-koder« in se bolj kot samemu pisanju vrstic kode posveča arhitekturi in varnosti. Tudi sam sem ob pojavu agentov UI menil, da bom imel kmalu manj dela, a ga imam v resnici več, saj zdaj vidim bistveno več priložnosti. Kot arhitekt lahko razvijam ideje, ki jih prej zaradi časovnih omejitev nisem mogel.

Boštjan Gaberc: Programerji bodo seveda še vedno potrebovali ogromno znanja in izkušenj, saj je to osnova za delo z rešitvami UI. Se bo pa njihovo delo spremenilo tako, da bodo v prihodnjih dveh letih procesi programiranja močno avtomatizirani, sami pa bodo prevzeli predvsem nadzorno in »oblikovalsko« funkcijo. Priložnosti za podjetja so neomejene in strah pred izgubo delovnih mest tukaj res ni upravičen.

Prihaja tudi vse strožja regulacija umetne inteligence. Rešitve, ki se uporabljajo v javni upravi in reguliranih okoljih, bodo morale biti strogo certificirane. Kako se na to pripravljate v Mikrografiji?

Boštjan Gaberc: Varnost in preprečevanje zlorab podatkov sta na prvem mestu. Zavedati se moramo, da javno dostopni globalni modeli ves čas zbirajo podatke uporabnikov, nad katerimi ti nimajo nadzora. Ko rešitev UI v javnem oblaku nekaj vprašate ali vnesete dokumente, se ti podatki nekje shranijo in obdelujejo. Zato morajo podjetja stremeti k zaprtim UI-okoljem. Mikrografija s platformo mIA že danes zagotavlja nadzorovano okolje, v katerem dokumenti in podatki ostajajo pod nadzorom podjetja oziroma organizacije, kar je ključno za varno in odgovorno uporabo umetne inteligence.

Matjaž Zagorc: mIA je že v osnovi arhitekturno zasnovana tako, da ustreza zahtevam regulatorjev – zagotavlja popolno sledljivost in varnost. Ko se pogovorno okno zapre, si mIA ne zapomni preteklih sej in ne profilira uporabnika.

In to je pomembno, ker …

Boštjan Gaberc: V zaprtem lokalnem okolju podjetje zgradi UI natanko po svojih potrebah in sistem se nato odziva konsistentno – ne halucinira in daje preverljive odgovore. Natančnost podatkov je bistveno boljša. Poleg tega mIA deluje neposredno z zalednimi sistemi naročnika.

Boštjan Gaberc, direktor, Mikrografija

Dokaz zrelosti vaših rešitev je obsežen projekt na Vrhovnem sodišču RS. Kaj je bil tam glavni izziv in kakšne rezultate ste dosegli?

Boštjan Gaberc: Skupaj z naročnikom smo ugotovili, da je treba temeljito posodobiti način dela sodišč na področju dokumentacije. Platforma mIA omogoča izjemno avtomatizacijo in znatno olajša delo zaposlenim. Cilj nista bili le pohitritev postopkov zajema dokumentacije in pretvorba v digitalno obliko, temveč predvsem lažji način dela brez napak in z visoko kakovostjo podatkov. Do konca leta bo sistem deloval na vseh sodiščih po Sloveniji. Ker deluje enotno, pričakujemo izjemne prihranke časa. To je odličen primer digitalizacije poslovanja tudi za vsa druga ministrstva.

Matjaž Zagorc: S tehničnega vidika je šlo za zahteven projekt z ogromno količino zelo občutljivih podatkov. Poleg tega smo izvedli integracijo s kar sedmimi zalednimi aplikacijami. Projekt v celoti deluje v zaprtem, lokalnem okolju. Če Vrhovno sodišče zaupa takšni rešitvi, to dokazuje, da ne gre za eksperiment, temveč za zrelo rešitev, ki jo lahko preselimo v katero koli podjetje.

Kako učinkovita pa je UI v praksi?

Matjaž Zagorc: Odvisno od posameznega procesa in implementacije. V Mikrografiji smo dosegli izjemno učinkovitost. Od 10.000 z UI pregledanih dokumentov jih človek ročno preveri le še približno 100. Za 99 odstotkov dokumentov pa UI z izjemno visoko zanesljivostjo potrdi pravilnost zajema.

V katero smer se bo razvijala umetna inteligenca znotraj vašega podjetja?

Boštjan Gaberc: Naš cilj je bil, da UI postane del vseh naših izdelkov in procesov, kar smo že dosegli. UI že uporabljajo prav vsi oddelki – od prodaje in projektne pisarne do računovodstva in pravne službe.

Matjaž Zagorc: Naše vodilo se glasi: ko delaš nekaj rutinskega, se vprašaj, ali lahko to namesto tebe naredi UI-agent. Povezali smo podporno programsko opremo in komunikacijo ter gradimo celovit ekosistem. Agenta lahko vprašamo kar koli o poslovanju – na primer, kdaj ima šest zaposlenih prost termin za sestanek. Trenutno intenzivno delamo na orkestraciji agentov (tj. povezovanju več UI-agentov, ki lahko med seboj sodelujejo pri različnih nalogah) in gradnji t. i. virtualnih podjetij. Delo z več agenti hkrati lahko izjemno dvigne produktivnost na vsakem delovnem mestu.

Sliši se obetavno. Kako enostavno ali težko pa je danes na trgu prodati UI-rešitev, kot je mIA?

Boštjan Gaberc: Vodstva podjetij obožujejo UI in se zavedajo, da je to ključna priložnost oziroma rešitev za prihodnost. Jih pa pogosto skrbi, kje in kako začeti ter kako rešiti izziv kakovosti podatkov. Zelo cenijo, da ponujamo lastno infrastrukturo, saj to vpliva na večje zaupanje. Poleg tega imamo vse več povpraševanja iz tujine, zlasti na področju prepoznave in pretvorbe nestrukturiranih dokumentov v strukturirane povzetke.

Matjaž Zagorc: Zanimivo je, da si menedžment takih rešitev močno želi, IT-oddelki pa so pri implementaciji nekoliko bolj zadržani, predvsem zaradi novih odgovornosti in tveganj, ki jih prinaša uvajanje UI-rešitev. Zato podjetjem vedno pojasnimo, da »človek v zanki« še vedno nadzoruje pripravljene podatke.

Mikrografija bo tudi letos, 14. oktobra, organizirala svojo tradicionalno, 18. konferenco. Kaj lahko udeleženci pričakujejo?

Boštjan Gaberc: Predstavili bomo sveže projekte naših naročnikov, da bodo udeleženci iz prve roke videli, kaj vse je mogoče doseči. Predstavili bomo našo smer razvoja, novosti glede zakonodaje in omogočili izmenjavo dobrih praks z našimi strokovnjaki.

Matjaž Zagorc: Poudariti velja, da letošnja konferenca ne bo teoretizirala, kaj bi UI lahko počela, temveč bo ponudila konkreten vpogled v to, kaj UI v praksi že počne v slovenskih podjetjih in organizacijah. To bo pregled najboljših poslovnih praks, saj dobri zgledi vedno vlečejo.

Avtor intervjuja: Miran Varga