Test QNAP TS-664: NAS, ki se dobro znajde med domačo shrambo in pravim strežnikom

Pri NAS napravah se vedno znova pokaže ista težava: ko jih kupujemo, razmišljamo o trenutnih potrebah, čez nekaj let pa ugotovimo, da so se te povsem spremenile. Najprej potrebujemo prostor za fotografije in varnostne kopije, nato pridejo videi, arhiv, kakšen medijski strežnik, sinhronizacija računalnikov, Docker in še kup drugih stvari. Na tej točki klasični dvorežni NAS hitro začne delovati precej utesnjeno.

QNAP TS-664 se temu poskuša izogniti že z zasnovo. Ima šest rež za klasične SATA diske, dve mesti za M.2 NVMe SSD-ja, dva 2,5-gigabitna mrežna priključka in še PCIe režo za kasnejšo nadgradnjo. Sam sem ga preizkusil z dvema 12-TB diskoma WD Red Plus WD120EFGX, enim 2-TB Samsungom 990 EVO Plus in prek 2,5GbE povezave.

Jasno, niti polovico njegovih kapacitet nisem zasedel, ampak je vseeno dober primer praktičnega testa. Dva velika HDD-ja sta dovolj hitra za večino običajnega dela, NVMe SSD pa pokaže, koliko se spremeni odzivnost pri majhnih datotekah in aplikacijah. Hkrati ostanejo štiri klasične diskovne reže in ena M.2 reža prazne, kar samo izpostavi dejstvo, da je to NAS, ki ga kupuješ za danes, vendar ni treba ostati pri današnjih potrebah.

Znana QNAP zasnova, le z več prostora za rast

Če ste že videli QNAP TS-464, ki sem ga prav tako že testiral, je TS-664 njegov precej logičen večji brat. Tudi tukaj je osnova Intel Celeron N5095 s štirimi jedri in najvišjo frekvenco 2,9 GHz, ob njem pa integrirana Intel UHD grafika. Procesor zagotovo ni več novost, toda pri NAS-u ni toliko pomembno letnica rojstva.

Intelova platforma ima pomembno prednost pri multimediji, saj zna strojno pomagati pri obdelavi videa. To je zelo uporabno pri Plexu, Jellyfinu ali drugih rešitvah, kjer se lahko zgodi, da mora NAS video pretvoriti v format, ki ga naprava na drugi strani zna predvajati.

Ob šestih SATA režah dobim še dve M.2 2280 reži PCIe 3.0 x1, dva 2,5GbE priključka, PCIe Gen 3 x2 režo, HDMI 2.1 in dovolj USB priključkov za zunanjo shrambo, UPS ali druge dodatke. Vse skupaj je bolj podobno majhnemu strežniku kot preprostemu mrežnemu disku.

QNAP TS-664
Procesor	Intel Celeron N5095, 4 jedra, do 2,9 GHz
Grafika	Intel UHD Graphics
Pomnilnik	do 16 GB DDR4
Diskovne reže	6 × SATA 6 Gb/s
M.2	2 × M.2 2280 PCIe 3.0 x1
Omrežje	2 × 2,5GbE
PCIe	PCIe Gen 3 x2
HDMI	HDMI 2.1, do 4K/60 Hz
Hlajenje	2 × 90-mm ventilatorja
Mere	165 × 235 × 226,5 mm
Masa	2,94 kg brez diskov

Dva 12-TB WD Red Plus sta skoraj idealna partnerja za 2,5GbE

Uporabil sem dva WD Red Plus WD120EFGX. Gre za 12-TB CMR diska s 7200 vrtljaji na minuto, 512 MB predpomnilnika in deklariranim zaporednim prenosom do približno 260 MB/s. To je pomembno, ker se tak disk že precej približa realni zgornji meji enega 2,5GbE priključka.

Sam bi v tej konfiguraciji za resno hrambo podatkov izbral RAID 1. S tem sicer izgubim polovico surove kapacitete, vendar dobim zrcaljenje med diskoma. Če eden odpove, sistem še vedno deluje in podatki ostanejo dostopni.

RAID 1 seveda ni varnostna kopija. Če izbrišem datoteko, jo izbrišem iz polja. Če se podatki poškodujejo ali jih zašifrira izsiljevalska programska oprema, mi drugi disk ne bo rešil dneva. RAID rešuje predvsem odpoved fizičnega diska, backup pa podatke. Razlika je precej pomembna, zlasti ko na NAS postopoma selim vedno več svojega digitalnega življenja. Pred kratkim sem celo začel z migracijo moje celotne zbirke emulatorjev in retro iger, vse od PS2 in nazaj.

Zanimivo je, da sta prav ta dva WD Red Plus dovolj hitra, da 2,5GbE ne deluje kot nepotrebna specifikacija. Gigabitni Ethernet bi ju omejil na približno 110 MB/s, kar pomeni, da bi precejšen del njihove sekvenčne zmogljivosti ostal neizkoriščen.

2,5GbE se lahko pozna

Teoretična prepustnost 2,5GbE je 312,5 MB/s, toda v realnem okolju zaradi TCP/IP, SMB in Ethernet režije računam na približno 280 do 295 MB/s. QNAP pri TS-664 v laboratorijskih pogojih z dovolj hitrim SSD poljem dosega približno 295 MB/s pri branju in pisanju prek enega 2,5GbE priključka.

Pri mojih mehanskih diskih je realna omejitev nekoliko nižje. Pri velikih zaporednih datotekah bi pričakoval okoli 220 do 260 MB/s, v najboljših pogojih pa lahko branje pride še nekoliko višje.

To je že občutna razlika proti gigabitnemu omrežju. Kopiranje 100-GB videa pri 110 MB/s traja okoli 15 minut, pri 230 MB/s pa približno sedem minut. Če velike datoteke prestavljam vsak dan, razlika ni več akademska.

Prenos velike datoteke	1GbE	HDD prek 2,5GbE	SSD prek 2,5GbE
10 GB	~1 min 31 s	~43 s	~35 s
25 GB	~3 min 47 s	~1 min 49 s	~1 min 28 s
50 GB	~7 min 35 s	~3 min 37 s	~2 min 55 s
100 GB	~15 min 10 s	~7 min 15 s	~5 min 51 s

Pri tem je pomembno, da dva 2,5GbE priključka ne pomenita avtomatično 5 Gb/s za en računalnik. Port trunking je zelo uporaben, kadar do NAS-a hkrati dostopa več naprav, za en sam hiter tok pa potrebujem ustrezno podporo SMB Multichannel ali drugačno omrežno konfiguracijo. Če bi želel z enim računalnikom redno presegati 300 MB/s, bi prej ali slej razmišljal o 10GbE.

Na srečo TS-664 pušča odprta vrata prav za to, saj ima PCIe režo.

Samsung 990 EVO Plus je tukaj prehiter, vendar to ni nujno slabo

1-TB Samsung 990 lahko v računalniku dosega več kot 7 GB/s pri zaporednem branju, zato ga QNAP-ova M.2 reža PCIe 3.0 x1 precej brutalno omeji. Teoretični maksimum enega takšnega PCIe kanala je manj kot 1 GB/s, še preden prištejem režijo.

Če bi gledal samo številke, bi bil 990 za TS-664 očitno pretiravanje. Toda NAS ni samo tekmovanje v sekvenčnem prenosu. Mehanski disk je zelo hiter, dokler mu dam veliko neprekinjeno datoteko. Ko ga zasujem z več tisoč majhnimi datotekami, indeksiranjem fotografij, Docker podatkovnimi bazami ali več sočasnimi zahtevami, se začnejo kazati omejitve mehanske glave.

SSD nima iskalnega časa na način, kot ga ima HDD. Prav zato je lahko sistem občutno bolj odziven, četudi njegovih 7000 MB/s nikoli ne bom videl prek omrežja. Sam bi zato Samsung raje uporabil kot ločeno hitro shrambo za aplikacije, Container Station, baze podatkov, QuMagie, aktivne projekte in začasne datoteke. Za filme, varnostne kopije in velike arhive sta HDD-ja popolnoma smiselna. Če bi želel SSD del uporabljati resneje, bi kot naslednjo nadgradnjo raje dodal drugi NVMe SSD in iz njiju naredil RAID 1. En sam SSD je hiter, ni pa redundanten.

Velike datoteke mu ustrezajo, majhne ga pokažejo v drugi luči

Razlika med HDD in SSD se pri NAS-u lepo pokaže pri dveh popolnoma različnih scenarijih. Če kopiram en 50-GB video, je WD120EFGX v svojem elementu. Podatki tečejo zaporedno, glava se ne premika veliko in hitrost ostaja visoka.

Če pa kopiram 50 GB podatkov, sestavljenih iz deset tisoč majhnih fotografij, dokumentov in konfiguracijskih datotek, lahko hitrost pade na nekaj deset MB/s. To ni napaka QNAP-a, ampak fizika mehanskega diska.

Približno takšne rezultate lahko pričakujete od te konfiguracije:

Test	2 × WD120EFGX RAID 1	Samsung 990 EVO Plus
SMB branje velike datoteke	240–280 MB/s	280–295 MB/s
SMB pisanje velike datoteke	220–260 MB/s	275–295 MB/s
Večje fotografije	130–220 MB/s	240–290 MB/s
Veliko majhnih datotek	30–100 MB/s	100–250+ MB/s
Naključni dostop	občuten padec	bistveno hitrejši
Več uporabnikov hkrati	dobro	zelo dobro

To so pričakovani intervali za mojo konfiguracijo, ne laboratorijsko izmerjene številke.

Kot osebni oblak začne TS-664 dobivati več smisla

Najbolj zanimiv NAS zame ni tisti, na katerega samo kopiram datoteke, ampak tisti, ki začne prevzemati naloge storitev v oblaku.

Qsync omogoča, da imam mape sinhronizirane med računalnikom, prenosnikom in NAS-om. To pomeni, da mi pri delu ni treba ves čas odpirati mrežnih map. Podatki so lokalno, spremembe pa se v ozadju prenesejo na NAS.

Podobno velja za fotografije. QuMagie lahko zbirko indeksira, izdeluje predoglede in jo naredi veliko bolj uporabno kot navadna mapa z deset tisoč slikami. Če imam sto tisoč fotografij, SSD pride zelo prav za indekse in aplikacijske podatke, medtem ko same fotografije ostanejo na HDD-jih.

Internet 500/100 Mb/s hitro spremeni pravila

Lokalno 2,5GbE povezava deluje zelo dobro, toda od zunaj me ne omejuje NAS, temveč moja internetna povezava. Doma imam 500 Mb/s prenosa in 100 Mb/s uploada.

Pri oddaljenem dostopu do NAS-a je pomembnih predvsem teh 100 Mb/s, saj mora domača povezava podatke pošiljati navzven. To pomeni največ 12,5 MB/s v teoriji in približno 9 do 12 MB/s v realnem okolju. Za dokumente, fotografije in manjše projekte je to povsem dovolj. Za delo s 100-GB video projektom na daljavo pa ne. Prav zato je sinhronizacija pogosto bolj smiselna kot neposredno delo z datotekami prek interneta.

Scenarij	Realno pričakovanje
Lokalno prek 2,5GbE	~220–295 MB/s
Oddaljeni prenos iz NAS-a	~9–12 MB/s
1 GB na daljavo	~1,5 minute
10 GB na daljavo	~15 minut
100 GB na daljavo	več kot 2 uri

Plex, Jellyfin in video so mu pisani na kožo

Intel Celeron N5095 mogoče ni procesor, ki bi ga danes želel v namiznem računalniku, pri NAS-u pa ima še vedno zelo dobro uporabnost. Integrirana grafika pomaga pri strojno pospešenem transkodiranju videa, kar je pomembno za Plex in Jellyfin.

Če televizor zna film predvajati neposredno, je obremenitev NAS-a minimalna. Tudi 4K video s 60 Mb/s porabi le okoli 7,5 MB/s mrežne pasovne širine, kar je za TS-664 zanemarljivo.

Težje postane, ko je potreben transcode, na primer 4K HEVC v 1080p H.264. Takrat Intelova grafika pokaže, zakaj ima x86 NAS svojo prednost pred najcenejšimi ARM modeli. Za en ali dva domača streama se TS-664 dobro znajde, ne bi pa ga kupoval kot strežnik za množico hkratnih zahtevnih 4K transkodiranj.

Docker mu da povsem drugo dimenzijo

Container Station je eden od razlogov, zakaj TS-664 ne bi obravnaval samo kot omrežni disk. Na njem lahko poganjam Home Assistant, Pi-hole, Jellyfin, Vaultwarden, različne podatkovne baze in kup drugih storitev. Samsungov SSD je v tem primeru zelo dobrodošel. Docker volumni in baze so precej bolj odzivni na SSD-ju, HDD-ja pa lahko nemoteno skrbita za veliki podatkovni del.

Podobno velja za virtualizacijo. TS-664 lahko poganja virtualne stroje, vendar Celeron N5095 ni čudežni procesor. Za manjši Linux VM, testno okolje ali Home Assistant je dovolj, pri resnejši virtualizaciji pa bi prej razmišljal o 16 GB RAM-a in močnejši platformi.

QTS je zelo zmogljiv, vendar zahteva nekaj potrpljenja

QTS ostaja ena najmočnejših in hkrati najbolj natrpanih strani QNAP-a. Imam Storage & Snapshots, Hybrid Backup Sync, Qsync, QuMagie, Container Station, Virtualization Station, iSCSI, nadzor kamer in množico dodatnih aplikacij. Všeč mi je, da lahko NAS zelo podrobno prilagodim. Manj všeč mi je, da se začetnik hitro sreča z izrazi, kot so storage pool, thick volume, thin volume, snapshot reserve, SSD cache in Qtier.

Ko sistem enkrat postavim, je QTS zelo uporaben. Toda to ni naprava za uporabnika, ki želi samo vstaviti dva diska in nikoli več odpreti nastavitev.

Šest rež je njegov največji adut

Trenutno uporabljam samo dve in nekdo bi lahko rekel, da sem zato kupil prevelik NAS.

Danes imam dva 12-TB diska v RAID 1. Čez leto lahko dodam še dva. Pozneje še dva. Če bo diskovno polje postalo hitrejše od 2,5GbE (kar dvomim), lahko dodam 10GbE mrežno kartico. Če bom potreboval več hitre aplikacijske shrambe, dodam drugi NVMe SSD.

To je nekaj, česar pri dvorežnem NAS-u ne morem popraviti z nadgradnjo. Procesor, RAM ali mrežo še lahko spreminjam, dveh dodatnih fizičnih rež pa ne morem pričarati. Prav zato se TS-664 razlikuje tudi od TerraMaster F2-425 Plus, ki je zanimiv na drugačen način. TerraMaster je bolj kompakten, TS-664 pa je zame precej bolj privlačen, če vem, da bo količina podatkov v prihodnjih letih močno narasla.

QNAP TS-664 bi kupil predvsem zaradi tega, kar še ni v njem

Po uporabi mi je najbolj všeč nekoliko paradoksalna stvar. Trenutno ga niti približno ne izkoriščam do konca. Dva WD Red Plus že zelo lepo izkoristita 2,5GbE povezavo in omogočata več kot dvakrat hitrejše prenose kot klasični gigabitni NAS. Samsung 990 EVO Plus je za M.2 režo tega QNAP-a nesramno hiter, vendar vseeno naredi veliko razliko pri aplikacijah, majhnih datotekah in naključnem dostopu.

Štiri HDD reže ostajajo prazne, prav tako ena M.2 reža in PCIe reža. Zaradi tega imam jasno pot nadgradnje in mi ni treba že danes kupiti vsega. Celeron N5095 ni več mlad in M.2 PCIe 3.0 x1 reži sta za sodobne NVMe SSD-je očitno ozko grlo. QTS bi lahko bil prijaznejši do začetnikov, 7200-RPM WD Red Plus diska pa pod obremenitvijo zagotovo nista neslišna. Toda nobena od teh stvari ne spremeni bistva.

TS-664 je zelo dobro zamišljen NAS za uporabnika, ki danes potrebuje varen centralni prostor za podatke, jutri pa bo od njega verjetno želel precej več. Lahko je osebni oblak, medijski strežnik, backup naprava, Docker gostitelj in manjši domači strežnik, pri tem pa mi še vedno pušča dovolj prostora za rast.