Nvidia bo financirala velik podatkovni center za OpenAI v Ohiu
Nvidia bo za zagotovitev zemljišča, električne energije in osnovne infrastrukture namenila do 105 milijard dolarjev, kar je približno 90 milijard evrov. SB Energy, ki je v lasti SoftBank, bo kampus zgradila in ga imela v lasti, OpenAI pa ga bo uporabljal na podlagi 20-letne najemne pogodbe.
Podjetje Nvidia bo v SB Energy dodatno vložila 1,5 milijarde dolarjev oziroma približno 1,3 milijarde evrov.
Več gigavatov za modele umetne inteligence
Prva faza projekta naj bi ponujala 4,25 gigavata računske zmogljivosti. V prihodnosti bi jo lahko povečali za dodatnih 3,75 gigavata. Za primerjavo: največji podatkovni centri danes pogosto potrebujejo manj kot en gigavat, zato bo imel objekt v Ohiu porabo in računsko zmogljivost, primerljivo z energetsko infrastrukturo večjega mesta.
Kampus bo uporabljal izključno Nvidiine grafične procesorje. Po ocenah podjetja bi lahko v njem sčasoma delovalo približno 1,5 milijona čipov. Vsaka nova generacija opreme bi lahko Nvidii prinesla med 150 in 200 milijardami dolarjev prihodkov oziroma približno 129 do 172 milijard evrov.
Za OpenAI projekt pomeni pomemben korak stran od popolne odvisnosti od zunanjih ponudnikov oblačne infrastrukture. Podjetje bo imelo neposrednejši dostop do računske moči, ki jo potrebuje za usposabljanje in izvajanje svojih modelov, hkrati pa bo lahko bolje nadzorovalo zmogljivost, čas dostave in dolgoročne stroške.
Prva faza podatkovnega centra naj bi bila zaključena okoli leta 2028. Do takrat bo moral projekt rešiti več zahtevnih vprašanj, od pridobivanja električne energije do gradnje omrežja, hlajenja in dobave milijonov čipov.
Nvidia postaja tudi financer
Nvidia s tem poslom ne nastopa več samo kot dobavitelj polprevodnikov. Njena vloga sega od vlaganja v partnerje do zagotavljanja finančnih pogojev, ki jim omogočajo nakup njene opreme.
Če seštejemo novi dogovor in prejšnje sporazume z OpenAI, bi skupna vrednost poslov lahko dosegla 600 milijard dolarjev oziroma približno 516 milijard evrov. To je izjemna številka, vendar je ne smemo razumeti kot enkratno plačilo. Gre za skupno potencialno vrednost financiranja, zakupov, dobave čipov in drugih obveznosti, razporejenih skozi več let.
Nvidia je v zadnjem obdobju podobno širila svojo vlogo tudi drugod. Vlagala je v podjetja, ki razvijajo modele umetne inteligence, ter skupaj z družbami BlackRock, Blackstone, Goldman Sachs in Apollo vzpostavila mehanizme za mobilizacijo do 500 milijard dolarjev kapitala za gradnjo podatkovnih centrov in nakup čipov.
Zakaj Nvidia zanika krožno financiranje
Tovrstni posli so pritegnili pozornost zaradi nevarnosti tako imenovanega krožnega financiranja. Pri njem proizvajalec vloži denar v stranko, stranka pa nato s tem denarjem kupuje izdelke istega proizvajalca. Takšna struktura lahko ustvari vtis izjemnega povpraševanja, čeprav del prodaje temelji na kapitalu, ki ga je zagotovil sam dobavitelj.
Nvidiin izvršni direktor Jensen Huang zavrača trditev, da gre pri projektu v Ohiu za takšen model. Poudarja, da Nvidia ne bo pokrila vseh stroškov podatkovnega centra ali vseh obveznosti OpenAI, temveč le določene dele najemnin in plačil za električno energijo. Po njegovem podjetje uporablja svoje finančne zmogljivosti zato, da zagotovi ključno infrastrukturo tam, kjer ima dovolj jasno sliko o prihodnjem povpraševanju.
Razlika je pomembna tudi za vlagatelje. Če Nvidia zgolj dobavi čipe, je njeno tveganje povezano predvsem s prodajo in dobavno verigo. Če pomaga financirati infrastrukturo, se lahko v primeru težav pri OpenAI ali padca povpraševanja izpostavi tudi tveganju neplačil in neizkoriščenih podatkovnih centrov.
Energetski in finančni preizkus
Projekt PORTS-Pike je del širše tekme za električno energijo. Podatkovni centri z umetno inteligenco potrebujejo ogromne količine energije ne le za delovanje procesorjev, temveč tudi za hlajenje in stabilno oskrbo. V ZDA zato gradnja novih objektov vse pogosteje vključuje tudi načrte za lastne elektrarne in nova prenosna omrežja.
Podoben pritisk se bo pojavil tudi v Evropi. Če želi Evropska unija razvijati lastne modele in računsko infrastrukturo, bo morala poleg čipov zagotoviti še dovolj energije, zemljišč, omrežij in dolgoročnega kapitala. Samo financiranje modelov brez fizične infrastrukture ne bo dovolj.
Nvidia s projektom v Ohiu utrjuje položaj podjetja, ki ne prodaja več samo ključne komponente, temveč pomaga oblikovati celoten sistem umetne inteligence. Njegov uspeh bo odvisen od tega, ali bodo prihodki in uporaba modelov rasli dovolj hitro, da bodo upravičili večletne najeme, milijardne naložbe in porabo energije, ki jo zahteva nova generacija podatkovnih centrov.
Prijavi napako v članku




























