Koliko vode porabi pisanje 100 besed s ChatGPT?
Ko prek klepetalnika ChatGPT napišete kratko elektronsko sporočilo z dolžino okoli 100 besed, tehnologija v ozadju porabi približno pol litra vode. Ta podatek izhaja iz strokovne raziskave, ki so jo v reviji Communications of the ACM objavili Pengfei Li, Shaolei Ren in sodelavci z Univerze Kalifornije v Riversidu. Avtorji študije z naslovom »Zmanjšanje žeje umetne inteligence« poudarjajo, da ta številka vključuje tako neposredno porabo vode za hlajenje strežnikov kot tudi posredno vodo, ki je potrebna za proizvodnjo električne energije, ki jo ti sistemi porabijo.
Ker večina uporabnikov ne ostane le pri enem »vprašanju«, ampak razvije daljši pogovor, se poraba hitro stopnjuje. Pogovor, ki obsega med 10 in 50 izmenjav, porabi približno pol litra vode, z vsakim podaljšanjem pogovora pa se ta vrednost sorazmerno pomnoži. Razlog za tolikšno porabo tiči v odvečni toploti. Sodobni čipi podjetja Nvidia, ki so ključni za učenje in delovanje umetne inteligence, oddajajo med 300 in 700 vatov toplote na posamezno enoto. Ker se pri učenju modelov hkrati uporablja na desettisoče takšnih čipov, nastajajo ogromne količine toplote. Najpogostejši načini hlajenja temeljijo na izhlapevanju, kjer voda teče tik ob opremi, absorbira odvečno toploto in nato izhlapi v ozračje. Pri tem se »izgubi« kar 80 odstotkov načrpane vode.
En sam velik center danes porabi več vode kot mesto z 10.000 prebivalci za vse svoje potrebe. Podjetje Google je v letu 2024 porabilo okoli 30,6 milijarde litrov vode, kar je 8 odstotkov več kot leto prej. Podobno Microsoft poroča o strmi rasti. Njihov kompleks v Iowi je namreč med urjenjem modela GPT-4 v juliju 2022 porabil 43,5 milijona litrov vode, v avgustu pa še 50,7 milijona litrov. Meta je v letu 2023 porabila 3,07 milijarde litrov vode, medtem ko Amazon podatkov ne razkriva.
Po poročilu Laboratorija Lawrence Berkeley je industrija v ZDA leta 2023 neposredno porabila 65,8 milijarde litrov vode, posredno preko elektrike pa še dodatnih 798,7 milijarde litrov. Do leta 2027 naj bi svetovna umetna inteligenca letno potrebovala med 4,2 in 6,6 milijarde kubičnih metrov vode, kar se približuje polovici celotne letne porabe Združenega kraljestva.
Zaradi tega že prihaja do sporov. Google je leta 2024 ustavil gradnjo preračunanih 177 milijonov evrov vrednega centra v Čilu, saj niso ustrezno ocenili vpliva na lokalne vodne vire sredi 15-letne suše. Podobne težave se vrstijo v Mehiki, Urugvaju, Španiji in ameriški Arizoni, kjer so lokalni prebivalci ustavili preračunanih 12,4 milijarde evrov vreden projekt.
Podjetja ob tem pogosto prikrivajo podatke. Obstajajo tri velike vrzeli v poročanju. Razlika med načrpano in dejansko izhlapelo vodo, izpuščanje posredne porabe elektrike (ki je 12-krat večja) ter prikrivanje podatkov na ravni posameznih lokacij zaradi konkurenčnih in ugledovnih tveganj. Ali bo umetna inteligenca s pametnejšim upravljanjem prinesla več rešitev kot škode, ostaja odprto vprašanje.
Prijavi napako v članku





























