Evropa je omilila pravila glede UI in GDPR-ja

Evropska unija je po letih, ko je samozavestno postavljala najstrožje tehnološke predpise na svetu in se brez zadržkov soočala z največjimi tehnološkimi podjetji, prvič popustila. Pod pritiskom industrije in ameriške vlade je Bruselj pripravil sveženj sprememb, ki rahljajo ključne zaščite Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) ter omiljujejo ali odlagajo pravila iz akta o umetni inteligenci, vse z namenom zmanjšanja birokratskih bremen in spodbuditve gospodarske rasti.

Predlog Evropske komisije posega v jedro GDPR-ja. Podjetjem bo omogočeno lažje deljenje anonimiziranih in psevdonimiziranih podatkovnih nizov, kar naj bi olajšalo razvoj podatkovno intenzivnih tehnologij. Poleg tega bi podjetja, ki razvijajo sisteme umetne inteligence, lahko zakonito uporabljala osebne podatke za učenje modelov, seveda pod pogojem, da spoštujejo ostale določbe GDPR.

Spremembe se nanašajo tudi evropski Zakon o umetni inteligenci, ki je sicer stopil v veljavo leta 2024, vendar naj bi se številni ključni členi začeli uporabljati šele kasneje. Za visoko tvegane sisteme, ki lahko ogrozijo zdravje, varnost ali temeljne pravice, se uvaja odprt časovni okvir. Pravila bodo veljala šele, ko bo potrjeno, da imajo podjetja na voljo potrebne standarde in podporna orodja. S tem se EU izogiba položaju, v katerem bi zakonodaja prehitevala tehnične zmožnosti industrije.

Najbolj dobrodošla sprememba za povprečnega uporabnika je gotovo poenostavitev razvpitih pojavnih oken o piškotkih. Del t. i. “neproblematičnih” piškotkov sploh ne bo več sprožil obvestila, ostali pa naj bi bili nastavljeni prek enotnega nadzora v brskalniku.

Paket sprememb pod imenom Digital Omnibus prinaša še poenostavljeno dokumentacijo pri razvoju UI sistemov za manjša podjetja, enoten vmesnik za prijavo kibernetskih incidentov ter centralizacijo nadzora nad umetno inteligenco v novo ustanovljenem uradu EU za umetno inteligenco.

»V EU imamo vse pogoje za uspeh, vendar so naša podjetja, predvsem zagonska, pogosto zavezana togim pravilom,« poudarja komisarka Henna Virkkunen. »Z zmanjšanjem birokracije, bolj odprtim dostopom do podatkov in jasnejšo zakonodajo dajemo evropskim inovacijam prostor, ne da bi pri tem žrtvovali temeljne pravice uporabnikov.«

Predlog mora zdaj skozi Evropski parlament in države članice, kjer ga čakajo dolgotrajna pogajanja in verjetno burne razprave. GDPR velja za enega najbolj svetih dokumentov evropske digitalne politike, zato so prve reakcije civilnih organizacij ostre. Mnoge menijo, da Komisija popušča interesom velikih tehnoloških podjetij in slabi temeljno zaščito.

Ozadje je jasno. Evropska unija se bojuje z občutkom, da zaostaja v globalni tekmi umetne inteligence, ki jo vodita ZDA in Kitajska. Predlog sprememb je zato poskus iskanja ravnotežja med zaščito pravic državljanov in nujo, da Evropa ostane konkurenčna.