Prvi časovni kristal, ki odpira vrata novim tehnologijam

Ekipa fizikov iz Univerze v Koloradu (CU Boulder) je ustvarila prvi časovni kristal, ki je dovolj velik, da ga lahko vidimo s prostim očesom. Ta preboj odpira vrata novim tehnologijam in omogoča, da postane ta nenavadna oblika snovi oprijemljiva za vsakdanjo uporabo. Za dosežek so strokovnjaki uporabili tekoče kristale oziroma enako snov, kot jo najdemo v LCD zaslonih.

Časovni kristali, ki jih je leta 2012 prvič teoretično opisal Nobelov nagrajenec Frank Wilczek, predstavljajo eksotično fazo snovi, kjer delci ostajajo v stalnem ponavljajočem se gibanju, tudi ko so v mirovanju. To lahko opišemo tudi kot uro, ki deluje brez baterije. Čeprav so znanstveniki že ustvarili mikroskopske časovne kristale s kvantnimi računalniki, je ta iz CU Boulder prvi, ki ga je mogoče neposredno opazovati.

Profesor Ivan Smalyukh in njegov doktorski študent Hanqing Zhao sta tekoče kristale stisnila med dve stekleni plošči, premazani z barvilom. Ko so ju osvetlili s posebno svetlobo, so molekule barvila pritiskale na tekoče kristale in ustvarile na tisoče novih »gub«. Te gube so se začele premikati in medsebojno vplivati v zapletenih ponavljajočih se vzorcih, ki so trajali več ur in ostali nespremenjeni kljub spremembam temperature.

Raziskovalci predlagajo dve praktični uporabi. Prvi je “časovni vodni žig” na bankovcih, ki ob osvetlitvi pokaže pristne vzorce. Drugi pa bi lahko bilo shranjevanje podatkov z zlaganjem različnih časovnih kristalov za ustvarjanje kompleksnih struktur.