Digitalizacija
17.05.2024 14:01
Posodobljeno 6 mesecev nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Ženske na vodilnih položajih v tehnološkem sektorju prekašajo moške kolege pri sprejemanju generativne umetne inteligence

Najnovejša raziskava družbe Boston Consulting Group (BCG) ugotavlja, da 68 % žensk v tehnološkem sektorju uporablja orodja generativne umetne inteligence (GenAI) več kot enkrat tedensko, v primerjavi s 66 % moških. Pri tem so opazne izrazite razlike med ženskami na različnih vodstvenih pozicijah in delovnih funkcijah.
Foto: Freepik
Foto: Freepik

Družba Boston Consulting Group (BCG) je v svoji najnovejši raziskavi ugotavljala, kolikšen delež žensk in moških uporablja aplikacije, ki temeljijo na generativni umetni inteligenci. Raziskava z naslovom “Ženske voditeljice utirajo pot v GenAI” zajema podatke več kot 6500 zaposlenih žensk in moških iz Nemčije, Indije, Japonske, ZDA in Združenega kraljestva. Udeleženci raziskave so predstavniki štirih ravni vodstvenih položajev in osem funkcij znotraj tehnološkega sektorja.

Zgodovinsko gledano so bile ženske že od nekdaj manj nagnjene k sprejemanju novih tehnologij kot moški. Poročilo YouGov iz leta 2020 je na primer pokazalo, da so ženske predstavljale manj kot 40 % zgodnjih uporabnikov novih tehnologij med potrošniki. Če bi sprejemanje generativne umetne inteligence sledilo podobnemu trendu, bi se lahko vrzel med spoloma v tehnološkem sektorju še bolj poglobila.

“Danes manj kot 30 % vodilnih položajev v tehnološkem sektorju zasedajo ženske, vendar so prav ženske na visokih položajih znotraj tega sektorja tiste, ki pogosteje in bolj učinkovito uvajajo generativno umetno inteligenco (GenAI). To predstavlja ključno priložnost, da z navdušenjem in mentorstvom spodbudijo mlajše kolegice k boljšemu razumevanju in sprejemanju GenAI«, poudarja Melanie Seier Larsen, generalna direktorica in partnerica pri BCG. “Razumevanje strateške pomembnosti GenAI je ključno za napredek in enakopravno zastopanost žensk v vseh panogah, ne samo v tehnološki. Zato je nujno, da podjetja podpirajo in razvijajo strategije za izobraževanje in usposabljanje žensk na vseh ravneh, saj bo to pripomoglo k oblikovanju bolj uravnoteženega in vključujočega delovnega okolja,” zaključuje Seier Larsen.

Uporaba GenAI se precej razlikuje glede na vodstvene ravni, delovno funkcijo in starost

V raziskavi je 68 % žensk v tehnološki industriji poročalo, da pri delu več kot enkrat tedensko uporabljajo orodja GenAI, medtem ko je delež moških pri tem 66 %. Ženske na vodilnih mestih v tehničnih sektorjih, kot so inženiring, IT, storitve za stranke, prodaja in trženje, so pri uporabi GenAI za 14 odstotnih točk pred svojimi moškimi kolegi.

Vendar pa napredek pri uporabi GenAI ni enakomerno porazdeljen po vseh sektorjih. Ženske na vodstvenih položajih v ne-tehničnih sektorjih, kot so kadrovski, pravni in finančni sektor, so skoraj izenačene z moškimi in zaostajajo le za 2 odstotni točki.

Vrzel se povečuje pri nižjih vodstvenih delavcih (Junior Managers), kjer ženske za moškimi kolegi zaostajajo za 5 do 12 odstotnih točk. Ta razlika je še posebej izrazita med mlajšimi ženskami na tehničnih položajih, ki za moškimi zaostajajo za 7 odstotnih točk, kar predstavlja pomemben izziv za uravnoteženje spolov med prihajajočimi tehnološkimi talenti. Na ne-tehničnih delovnih mestih mlajše ženske kažejo največji zaostanek pri sprejemanju generativne umetne inteligence, in sicer za 21 odstotnih točk.

Trije ključni dejavniki, ki vplivajo na razlike med spoloma pri sprejemanju GenAI

Kljub temu da imajo moški in ženske primerljivo stopnjo zaupanja v orodja generativne umetne inteligence in njihovo uporabo, na razlike pri sprejemanju GenAI vplivajo trije ključni dejavniki.

  • Zavedanje vpliva GenAI: starejše ženske kažejo enako ali večje zavedanje o potencialu GenAI kot moški, medtem ko mlajše ženske zaostajajo za svojimi moškimi kolegi. Ta vrzel v zavedanju pri mlajših ženskah na tehničnih in ne-tehničnih delovnih mestih kaže na manjšo izpostavljenost strateškim razpravam in pilotnim projektom na področju generativne umetne inteligence, kar vpliva na njihovo vključenost v tehnologijo.
  • Samozavest pri uporabi GenAI: med mlajšimi ženskami na vseh delovnih mestih je mogoče opaziti pomanjkanje samozavesti pri učinkoviti uporabi generativne umetne inteligence, zaradi česar zaostajajo za moškimi kolegi. Ta pojav je še posebej izrazit na ne-tehničnih področjih, kjer tudi starejše ženske, kljub prepoznavanju pomembnosti GenAI, ostajajo za moškimi. Pomanjkanje samozavesti med ženskami, predvsem na nižjih ravneh, bi lahko bilo povezano z omejeno zastopanostjo žensk v tehničnih segmentih.
  • Sprejemanje tveganj: starejše ženske kažejo enako ali celo večjo pripravljenost za sprejemanje tveganj kot njihovi moški kolegi. Nasprotno pa se mlade ženske na tehničnih položajih pogosto počutijo omejene pri eksperimentiranju, zlasti z novimi tehnologijami, saj imajo manj izkušenj in manj avtoritete.

Zmanjševanje razlik med spoloma v tehnološkem sektorju

Zmanjšanje razlik med spoloma v tehnološkem sektorju je mogoče, če podjetja strateško pristopijo k uvedbi in širjenju uporabe GenAI. Pomembno je, da vodstva podjetij ne le spodbujajo razumevanje in integracijo generativne umetne inteligence v poslovne strategije, temveč tudi jasno izražajo pričakovanja, da je njena uporaba prednostna naloga. Podjetja morajo razviti ciljno usmerjene programe usposabljanja, ki zaposlenim omogočajo pridobivanje potrebnih znanj in samozavesti za učinkovito uporabo. Poleg tega je nujno oblikovanje robustnih pilotnih projektov in jasnih politik odgovorne uporabe umetne inteligence, ki ustvarjajo varno okolje za preizkušanje novih tehnologij. V tem okolju je ključno tudi proaktivno upravljanje kariere, ki ženskam omogoča, da prevzemajo vodilne vloge pri projektih, vezanih na GenAI, s čimer postanejo navdih in zgled drugim.


Prijavi napako v članku
Vas zanima več iz te teme?
umetna inteligenca


Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

NEXT LINE d.o.o.

Ob železnici 16, 1000 Ljubljana, Tel: 041 776 822
Next line, specializirane storitve tiska pod eno streho V podjetju Next line iz Ljubljane so se osredotočili na specializirane storitve tiska s termičnimi, sublimacijskimi in ... Več

REMIS d.o.o.

Letališka cesta 32, 1000 Ljubljana, Tel: 01 521 13 18

ARTIO PRINT & DESIGN

Cerkvenjak 13, 2236 Cerkvenjak, Tel: 031 538 000
Storitve tiska po meri sodobnega naročnika Pomislite na naslednje: iščete ponudnika za tisk letakov, brošur ali vizitk, storitev, ki jo v visoko konkurenčnem okolju potrebujemo ... Več

CDS COM d.o.o.

Pot k sejmišču 30, 1231 Ljubljana Črnuče, Tel: 01 580 96 50
Podjetje CDS COM d.o.o. je na slovenskem trgu prisotno že več kot 30 let. Prepoznavno je kot kvaliteten distributer in serviser strojne opreme za potrebe digitalnega tiska. Poleg ... Več