Elon Musk si bo v možgane vgradil Neuralink čip

• Možganski vsadki Neuralink so po dolgotrajnem razvoju naposled dobili svojo priložnost pod žarometi.
• Musk je na predstavitvi razkril dva glavna cilja nove tehnologije: povrniti vid ljudem, tudi tistim, ki so se rodili slepi, in povrniti funkcionalnost celotnega telesa ljudem s težavami s hrbtenico.
• Strokovnjaki gojijo veliko mero skepticizma do nove tehnologije.

Podjetje Neuralink, tehnološki podvig Elona Muska na področju zdravstva, je pred kratkim gostilo zaposlitveni dogodek, kjer je delilo najnovejši napredek svoje tehnologije možganskih vsadkov. Musk je kot vedno poskrbel, da bo nekaj časa spet na vseh naslovnicah časopisov in spletnih portalov. Razlog? Dejal je, da si bo možganski čip vgradil tudi sam, takoj ko bo tehnologija pripravljena za uporabo.

Musk je izpostavil, da bo Neuralink imel tri vloge. Dve bosta namenjeni obnovitvi vida, tudi tistim, ki so bili slepi ob rojstvu, tretja zadolžitev pa bo osredotočena na možgansko skorjo, ki bo ljudem s poškodovano hrbtenico ali različnimi hrbteničnimi obolenji povrnila celotno funkcionalnost. »Prepričani smo, da ni fizičnih omejitev za ponovno vzpostavitev funkcionalnost celotnemu telesu,« pravi Musk.

Neuralink bi lahko začel testirati tehnologijo motorične skorje na ljudeh v naslednjih šestih mesecih. »Razumljivo želimo biti izjemno previdni in prepričani, da bo [tehnologija] dobro delovala, preden napravo vstavimo v človeka, vendar mislim, da smo večino dokumentacije že predložili FDA.«

Opica z Neuralink vsadkom upravljala z računalnikom

Na dogodku so predvajali videoposnetek, na katerem je opica z možganskim vsadkom nadzorovala kazalec na zaslonu in tudi tipkala.

To ni povsem nova tehnologija, saj raziskovalci že desetletja raziskujejo naprave, ki lahko dekodirajo možganske signale za praktične namene, kot so dovoliti osebi, da tipka besede ali igra videoigre samo z možgani. Musk je izpostavil, da je dogodek namenjen privabljanju novih talentov za njegov zdravstveni projekt.

»Ljudje velikokrat mislijo, da v resnici ne bi mogli delati pri Neuralinku, ker ne vedo ničesar o biologiji ali delovanju možganov,« je dejal Musk. »Želimo poudariti, da vam tega ni potrebno znati, ker ko razčlenite veščine, ki so potrebne za delovanje Neuralinka, je dejansko veliko istih veščin, kot se uporabljajo pri razvoju pametnih ur in telefonov.«

DJ Seo, podpredsednik oddelka za vsadke podjetja Neuralink, je pokazal najnovejšo različico naprave, pri čemer je opozoril, da bo brezžična in jo bo mogoče polniti. Delil je tudi posnetek robota, za katerega je dejal, da je bil zgrajen za izvedbo operacije vsadka, in predstavil tudi predstavitev, kako bi ta operacija lahko izgledala. Razkril je tudi, da proizvodno linijo in testno kliniko postavljajo v Austinu v Teksasu.

Musk je Neuralink lansiral pred več kot petimi leti s ciljem razvoja tehnologij, ki lahko izboljšajo povezavo med ljudmi in računalnikom z vsaditvijo čipov v možgane ljudi. Podjetje je doslej izdelke testiralo samo na živalih.

Kdaj si bo Elon Musk vgradil Neuralink vsadek?

Tudi najpametnejši možgani na Zemlji bodo dobili Neuralink vsadek. »Lahko bi vam zdaj vsadili napravo Neuralink, pa sploh ne bi vedeli. Mislim, v teoriji seveda … Pravzaprav bom [tudi sam] sodeloval v enem izmed teh preizkusov,« je izjavil Musk in po dogodku izjavo še enkrat tvitnil na Twitterju.

Ker nobena naprava Neuralink ni bila preizkušena na ljudeh ali odobrena s strani FDA, so njegove objave v znanstvenih krogih dvignile veliko prahu. Oglasila se je Xing Chen, docentka na Oddelku za oftalmologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Pittsburghu. »Neuralink je podjetje, ki ne odgovarja delničarjem,« je povedala za CNBC. »Ne vem, koliko nadzora je vključenega, vendar menim, da je zelo pomembno, da se javnost zaveda, da mora vse trditve jemati z veliko mero skepticizma, vsaj dokler niso odobrene s strani FDA ali drugega vladnega nadzornega organa.«

Odmevne predstavitve so neobičajne za podjetja na področju medicinskih pripomočkov, je dejala Anna Wexler, docentka medicinske etike in zdravstvene politike na Medicinski fakulteti na Univerzi v Pensilvaniji. Povedala je, da je tvegano vzbujati upanje v ljudeh z resnimi motnjami, še posebej, če bi lahko med operacijo utrpeli resne poškodbe. Wexlerjeva je ljudi pozvala, naj si nadenejo »klobuk skepticizma« glede trditev Muska in Neuralinka. »Z etičnega vidika menim, da je ta medijska odmevnost zelo zaskrbljujoča,« je dejala. »Vesolje ali Twitter, to je ena stvar, ko pa prideš v medicino, so vložki višji.«

Chen, ki je specializirana za vmesnike možgani-računalnik (BCI), je dejala, da bodo vsadki Neuralink zahtevali, da bodo subjekti podvrženi zelo invazivnim postopkom. Zdravniki bi morali narediti luknjo v lobanji, da bi napravo vstavili v možgansko tkivo. Kljub temu je mnenja, da bodo nekateri ljudje za povrnitev zdravja pripravljeni marsikaj tvegati.

»Obstaja kar nekaj motenj, kot so epilepsija, Parkinsonova bolezen in obsesivno-kompulzivna motnja, pri katerih so ljudje prejeli možganske vsadke in so bile motnje precej uspešno zdravljene, kar jim je omogočilo izboljšano kakovost življenja,” je dejala Chen. »Torej menim, da obstaja precedens za to.«

Wexlerjeva je dejala, da verjame, da bo odločitev na koncu odvisna od osebnega izračuna tveganja in koristi posameznega pacienta.

Neuralink ni edino podjetje, ki poskuša uvajati inovacije z uporabo BCI, in v zadnjih letih so vsi naredili nekaj pomembnih razvojnih korakov. Blackrock Neurotech je na dobri poti, da prihodnje leto na trg pripelje sistem BCI, kar bi bil prvi komercialno dostopen BCI v zgodovini. Synchron je leta 2021 prejel odobritev FDA za začetek kliničnega preskušanja trajno vsajenega BCI, Paradromics pa naj bi se leta 2023 pripravljal na začetek testiranja na ljudeh.