Storitve v oblaku in seznam trendov za leto 2020

Po mnenju tržnih raziskovalcev IDC (International Data Corporation) bi lahko ljudje in stroji do leta 2025 ustvarili 175 zetabajtov podatkov. Če bi bila ta količina podatkov shranjena na običajnih DVD-jih, bi to pomenilo 23 stolpcev podatkovnih diskov, od katerih vsak sega do lune. Povprečna 27-odstotna letna stopnja naraščanja podatkov prav tako povečuje pritisk na IT infrastrukturo.

Ker skoraj ni podjetja, ki bi si lahko privoščilo, da bi vsako leto povečalo sisteme za shranjevanje podatkov za skoraj tretjino, se upravljavci informacijske tehnologije vedno bolj zanašajo na IT storitve v oblaku. Trend shranjevanja v oblaku je v Nemčiji že dolgo značilen: Raziskava, ki jo je poleti 2019 objavilo združenje “Bitkom” ICT industrije skupaj s KPMG, je pokazala, da tri od štirih podjetij že uporabljajo rešitve v oblaku.

Vendar podjetja, ki ne uporabljajo lastnih rešitev v oblaku, izgubijo nekaj nadzora nad svojimi korporativnimi podatki. Zato na primer ameriški zakon US Cloud Act (Clarifying Lawful Overseas Use of Data – razjasnitev zakonite uporabe čezmorskih podatkov) ameriškim organom dovoljuje dostop do podatkov v oblaku, tudi če lokalni zakoni na lokaciji, kjer so podatki shranjeni, to prepovedujejo.

“Poslovni uspeh v prihodnosti bo trajen samo, če bo sledil popolni digitalni preobrazbi in integraciji. Podjetja bodo vedno bolj uporabljala svoje podatke za zagotavljanje dodane vrednosti – vedno bolj v realnem času – na primer v proizvodnem okolju,” je povedal dr. Karl-Ulrich Köhler, predsednik uprave Rittal International. “Ohranjanje nadzora nad podatki postaja kritični dejavnik uspeha mednarodne konkurenčnosti,” še dodaja.

Trend #1: Nadzor nad podatki

Samoodločno upravljanje s podatki tako postaja ključni konkurenčni dejavnik za podjetja. To velja za vsako panogo industrije, v kateri je varnost podatkov prednostna naloga in kjer je analiza teh podatkov odločilna za poslovni uspeh. Primeri so zdravstvena, mobilna, bančna ali predelovalna industrija. Podjetja se zdaj soočajo z vprašanji, kako varno in učinkovito obdelati svoje podatke in z vprašanjem posodobitve lastnega podatkovnega centra ali investicije v robno infrastrukturo ali uporabe oblaka.

Največji evropski digitalni projekt “Gaia-X”, pobuda Zveznega ministrstva za gospodarstvo in energetiko (BMWi), naj bi začel obratovati leta 2020. Cilj je razviti evropski podatkovni center v oblaku za varno digitalizacijo in povezovanje industrije, ki predstavlja tudi osnovo za uporabo novih aplikacij za umetno inteligenco (AI). Inštitut Fraunhofer Gesellschaft je zato ustanovil iniciativo “International Data Spaces –Mednarodni podatkovni prostori”. Virtualna podatkovna soba podjetjem omogoča varno izmenjavo podatkov. Zagotovljena je tudi združljivost njihovih lastnih rešitev z uveljavljenimi (oblačnimi) platformami (interoperabilnost).

To pomeni, da bi lahko geografsko razširjeni manjši podatkovni centri z odprtimi oblaki ustvarili nov razred industrijskih aplikacij, ki izvajajo začetno analizo podatkov na mestu ustvarjanja podatkov in uporabljajo oblak za nadaljnje analize. Ena od rešitev za to je ONCITE. Ta robni podatkovni center v oblaku na ključ (plug-and-produce) shranjuje in obdeluje podatke neposredno na mestu izvora, kar podjetjem omogoča, da obdržijo nadzor nad svojimi podatki ob povezovanju s celotno dobavno verigo.

Trend #2: Standardizacija v podatkovnih centrih z OCP

Hitra nadgradnja obstoječih podatkovnih centrov postaja vse bolj pomembna za podjetja, saj količina podatkov, ki jih je treba obdelati, še naprej narašča. Ključne zahteve za to rast so standardizirana tehnologija, cenovno ugodno delovanje in visoka stopnja razširljivosti infrastrukture. OCP tehnologija (Open Compute Project) s svojo sredinsko distribucijo enosmernega toka v IT ohišju postaja zanimiva alternativa za vse več industrij. To je zato, ker DC komponente odpirajo nove potenciale za optimizacijo stroškov. Na primer, vse IT komponente je mogoče napajati centralno z n+1 napajalniki na ohišje. Na ta način se doseže učinkovito hlajenje, saj je prisotnih manj napajalnikov. Hkrati visoka stopnja standardizacije komponent OCP poenostavlja tako vzdrževanje kot upravljanje z nadomestnimi deli. Povprečni izkoristek učinkovitosti znaša približno pet odstotkov celotnega toka.

Rittal pričakuje, da se bo OCP v letu 2020 še bolj uveljavil v podatkovnih centrih kot integrirana sistemska platforma. Novi OCP izdelki za hlajenje ohišij, napajanje ali nadzor bodo omogočili hitro razširitev z DC komponentami. Poleg tega bodo novi izdelki podpirali običajno zasnovo centralnega pomožnega napajanja z UPS enoto. Zato ne bo več potrebno zaščititi vsakega posameznega OCP ohišja z UPS enoto na osnovi litij-ionskih akumulatorjev. Prednost: požarna obremenitev v podatkovnem centru OCP se močno zmanjša.

Trend #3: Rekuperacija toplote in direktno hlajenje CPE

Podatkovni centri izpuščajo ogromno količino energije v okolico v obliki odpadne toplote. Ko se gostota energije v podatkovnem centru povečuje, se povečujejo tudi količine toplote, ki jih lahko uporabimo za druge namene. Do zdaj se je uporaba odpadne toplote izkazala za predrago, saj se na primer porabniki redko nahajajo v neposredni bližini izvora. Poleg tega je odpadna toplota, ki se ustvari z zračnimi hladilnimi IT sistemi s temperaturo 40 stopinj Celzija močno prenizka, da bi jo lahko ekonomično izkoristili.

IT ohišja ustvarjajo visoke toplotne obremenitve, ki pogosto presegajo 50 kW, še posebej na področju visokozmogljivega računalništva (HPC). Za HPC je neposredno hlajenje procesorja z vodo bistveno učinkovitejše od hlajenja z zrakom. Po hlajenju ostane toplota s temperaturo od 60 do 65 stopinj. Pri teh temperaturah je, na primer, mogoče ogrevati toplo vodo za gospodinjstvo, uporabljati toplotne črpalke ali dovajati toploto v omrežje. Kljub temu se morajo upravljavci zavedati, da lahko uporabijo samo okoli 80 odstotkov odpadne toplote iz IT ohišja tudi z neposrednim vodnim hlajenjem CPE. Ostalih 20 odstotkov se potrebuje za hlajenje IT okolja.

Na srečanju German Government 2019 Digital Summit je bila v delovni skupini obravnavana tema odvajanje toplote, za katero so ugotovili veliko potrebo po ukrepanju. Zato Rittal predvideva, da bo do leta 2020 bistveno več upravljavcev vključenih v vprašanje, kako gospodarno izkoristiti do zdaj neuporabljeno odpadno toploto iz podatkovnega centra.

Trend #4: Uporaba okolja z več oblaki

Podjetjem je treba zagotoviti, da lahko svoje aplikacije v oblaku zaženejo na skoraj vseh razširjenih platformah in v kateri koli državi. To zahteva strategijo za več oblakov. Z vidika vodstva podjetja je to strateška odločitev, ki temelji na znanju, da se bo njena lastna organizacija razvila v popolnoma digitalizirano podjetje.

Na primer, odlična uporabniška izkušnja je zagotovljena z zmanjševanjem zamud z uporabo ustreznih razpoložljivosti na mestu izvora. To pomeni, da podjetja za svoje storitve izberejo eno ali več območij razpoložljivosti po vsem svetu, odvisno od poslovnih zahtev. Na primer, stroge zahteve glede varstva podatkov izpolnjujejo specializirani lokalni ponudniki na ciljnem tržišču. Strategija, ki je odprta za prodajalce, omogoča natanko to: združevanje funkcionalne gostote in razširljivosti hyperscale računalništva z varstvom podatkov lokalnih in specializiranih ponudnikov, kot je Innovo Cloud. S pritiskom na gumb, z armaturno ploščo, s kontaktno osebo, računom in v trenutku, ko je sprejeta poslovna odločitev – to je tisto, zaradi česar so strategije z več oblaki ena izmed megatrendov prihodnosti, saj bo gospodarstvo nadaljevalo nadaljnje korake v smeri digitalne preobrazbe in dodatno pospešilo lastno neprekinjeno integracijo (CI) in neprekinjeno dobavo (CD) s tehnologijami v oblaku – z aplikacijami, ki so bile zasnovane in razvite za arhitekturo računalništva v oblaku. Samodejni procesi integracije in dobave bodo nato omogočili hitro, zanesljivo in ponovljivo vzpostavljanje programske opreme.