Raziskava: Vloga televizije v družinah z otroki

Evropski starši so mnenja, da je na televiziji preveč seksa in nasilja, a hkrati menijo, da ima televizija pozitiven učinek na njihove otroke. Ne samo, da starši želijo ohraniti nadzor nad vsebinami, ki jih njihovi otroci gledajo, ampak zahtevajo tudi večji nadzor nad določenimi vsebinami s strani medijskih organov. To so zaključki UPC-jeve vsakoletne evropske ankete o televizijskih navadah, ki je zajela skoraj 6.000 staršev iz trinajstih držav.

Pri vprašanju nadzorovanja televizijskih navad je 57% evropskih staršev odgovorilo, da si želijo večjega nadzora nad vsebinami. To je še posebej veljalo za starše iz Avstrije, Švice, Nemčije, Poljske in Romunije. Le 3% staršev, ki so sodelovali v anketi, si želi manj nadzora. Med starši, ki menijo, da bi moral biti nadzor okrepljen, je 79% takih, ki kot razlog navajajo preveč nasilja na televiziji ter 56% takih, ki menijo, da je na televiziji preveč seksa. Nasilje in seks sta tudi glavna razloga zakaj starši otrokom prepovedo gledanje določenih programov. Ta ukrep uporabljata dve tretjini anketiranih (67%).

Kdo ima nadzor nad daljinskim upravljavcem: starši ali otroci?
Velika večina (83%) staršev zajetih v raziskavi na neki ravni ocenjuje televizijske programe, ki jih gledajo njihovi otroci. Vključenost staršev v gledanje televizije dobro prikazuje dejstvo, da so trije od štirih staršev v Evropi (74%) vključeni v proces odločanja. Toda zdi se, da na Nizozemskem, v Belgiji in na Madžarskem daljinski upravljalec nadzorujejo otroci: tam namreč 40%, 41% oziroma 47% otrok samih odloča kaj bodo gledali, ne da bi se morali o tem posvetovati s starši. Medtem ko je v Franciji kar 96% staršev, ki so sodelovali v anketi, vključenih v odločanje o vsebinah, ki jih bodo gledali njihovi otroci. V Sloveniji se 37% staršev posvetuje z otroki o tem, kaj se bo gledalo na televiziji, v 28% pa otroci o tem odločajo sami.

Relativna svoboda otrok iz Vzhodne Evrope
Čeprav je mogoče določeno stopnjo vpletenosti staršev v gledanje televizije opaziti po celi Evropi, je anketa pokazala, da imajo otroci iz Vzhodne Evrope pri tem določeno svobodo. Otroci iz te regije gledajo televizijo več ur na dan kot otroci iz Zahodne Evrope. Na primer na Madžarskem 29% otrok gleda televizijo več kot tri ure na dan, medtem ko je v Švici – v državi, kjer otroci pred televizijo preživijo najmanj časa – le 8% otrokom dovoljeno, da gledajo več kot tri ure televizije na dan. V Sloveniji je takih 15% otrok. Poleg tega, otroci iz Vzhodne Evrope, pred televizijo preživijo več časa brez starševskega nadzora.

Starost šteje
Skoraj ena tretjina staršev (29%) svojim otrokom mlajšim od dveh let dovoli gledanje televizije. Toda pri tem se v Evropi pojavljajo tri velike razlike. V Belgiji, na Nizozemskem in Irskem lahko televizijo gleda več kot 40% otrok mlajših od dveh let. V nemško govorečih državah (Nemčija, Švica in Avstrija) in v Franciji lahko televizijo gleda manj kot 15% otrok te starosti. V Nemčiji 38% staršev, ki so sodelovali v anketi, otrokom, ki so mlajši od štirih let, televizije ne dovolijo gledati. V Sloveniji je takih otrok 9%.

Starši: otrokom gledanje televizije koristi
Velika večina (85%) staršev z otroki starimi do 18 let meni, da ima gledanje televizije pozitiven učinek. Daleč najbolj pogosto omenjan pozitiven učinek je izobraževalni, kot sta izboljšanje otrokovega splošnega znanja (68%) ali boljše razumevanje jezikov (48%).

Odstotek staršev, ki meni, da ima gledanje televizije na otroka negativen vpliv je mnogo nižji, in sicer 54%. Toda, skoraj eden od štirih staršev (23%) verjame, da so otroci zaradi televizije agresivni, eden od petih (19%) meni, da televizija pri otrocih zbuja strah. V primerjavi z evropskim povprečjem, ki znaša 15%, so nemški in francoski starši bolj zaskrbljeni zaradi negativnega učinka na otrokove ocene (33% oziroma 30%), medtem ko so avstrijski starši bolj zaskrbljeni zaradi pojava debelosti zaradi gledanja televizije (22% avstrijskih staršev v primerjavi s povprečjem, ki znaša 9%). Pri nas je največ, 57%, takih staršev, ki menijo, da gledanje televizije nima negativnih učinkov na otroke, 56% pa je takih, ki menijo, da izboljšuje njihovo znanje tujih jezikov.

TV v spalnici
V povprečju je 41% otrokom dovoljeno, da imajo v svoji spalnici televizijo. Ta odstotek je najvišji v Romuniji, in sicer 62%, sledi pa ji Madžarska s 56%. V Sloveniji je 43% otrok s televizijo v spalnici, v Švici pa jih je samo 18%.

Kljub želji po večjem nadzoru s strani medijskih organov in potencialnih negativnih učinkih televizije, je le nekaj staršev zaskrbljenih glede televizije v otroški spalnici. Manj kot eden od petih staršev (18%) z otroki, ki imajo televizijo v spalnici, je zaskrbljen nad tem, da bi njihov otrok, ko je sam, gledal neprimerne programe. Najbolj so zaskrbljeni madžarski starši (36%), sledijo jim irski (32%) in romunski starši (27%). Med najmanj zaskrbljeni starši so tisti iz Belgije (3%), Nizozemske (6%) in Nemčije (7%).

Najljubši voditelj informativne oddaje in najljubši športni komentator
Naziv najboljše otroške oddaje med mlajšimi od 18 let v Sloveniji pripada oddaji Živ Žav iz RTV SLO (39%), takoj za njo pa se je uvrstila oddaja “Male sive celice”, ki jo vodi voditelj Pavle Ravnohrib. Med voditelji slovenskih informativnih oddaj se je na prvo mesto uvrstil Matjaž Tanko iz POP TV-ja (30%), ki vodi oddajo 24ur. Takoj za njim je Marko Potrč iz informativne oddaje Svet (Kanal A). Za najljubšega športnega komentatorja so anketiranci izbrali Igor-ja E. Berganta iz RTV Slovenija (38%), na drugem mestu pa je voditelj prenosov F1 iz konkurenčnega POP-TV-ja, Miran Ališič.