Računalništvo, telefonija
25.10.2019 08:00
Posodobljeno 4 leta nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Kako pametni so slušni aparati?

.. O tej temi smo se pogovarjali s Francijem Urankarjem, direktorjem podjetja AUDIO BM, ki ima v Sloveniji 13 slušnih centrov ..
Franci Urankar, direktor AUDIO BM slušnih centrov
Franci Urankar, direktor AUDIO BM slušnih centrov

Kako je potekal razvoj slušnih aparatov?

Včasih so bili slušni aparati zgolj analogni ojačevalci zvoka. Neselektivno so okrepili vse zvoke. Pomembne in nepomembne. Mnogi se še spomnijo, da je bilo poslušanje precej moteno zaradi poudarjenih šumov in pogostega piskanja. Sluhovod je bilo potrebno z ušesnim vložkom popolnoma zapreti, kar tudi ni bilo prijetno in naravno. Prenekateri naglušni se niso uspeli navaditi na takšne slušne aparate. Žal se zaradi nepoznavanja novosti in zaradi dolgega obdobja, ko napredek v slušnih aparatih ni bil velik, slušnih aparatov še sedaj drži slab sloves, čeprav sedanji slušni aparati delujejo drugače.

Kaj se je spremenilo?

Vse! Tehnologija se je iz analogne spremenila v digitalno. Slušni aparati so že pred leti postali pametni. Nič več ne ojačujejo vseh zvokov enako. Če zaznajo povečan hrup, tega okrepijo manj, kot okrepijo govor. Skrb za odlično slišnost in razumevanje govora je prioriteta. Največji izziv so še vedno okolja, kjer je ob prisotnosti hrupa več sogovornikov. Najnovejši pametni slušni aparati tudi tukaj zagotavljajo odlične rezultate. Po zaslugi sprotnih povratnih informacij (Patient Insights), ki jih uporabniki slušnih aparatov preko brezplačne aplikacije na enostaven način sporočajo v oblak, so slušni aparati vsak dan pametnejši. V odvisnosti od preferenc uporabnikov v različnih situacijah, se algoritmi, ki delujejo v slušnih aparatih, učijo. Ko ponovno nastopi podobna slušna situacija, kot je že bila, slušni aparati samodejno preklopijo v najprimernejše delovanje za prepoznano slušno okolje.

Kakšna okolja slušni aparati ločijo?

Prepoznavajo desetine okolij. Najpomembnejša so na primer: pogovor v tišini, pogovor v skupini, pogovor v hrupu, glasba … Če uporabnik želi drugačno nastavitev, kot je samodejna, jo lahko po svoji presoji spremeni. Vse več uporabnikov za brezžično upravljanje in učenje slušnih aparatov uporablja kar svoj pametni telefon.

Kaj še omogoča povezava slušnih aparatov s pametnim telefonom?

Izpostavil bi prostoročno telefoniranje, ki je silno preprosto. Telefona ni potrebno niti prijeti v roke. Ko uporabnik prejme dohodni klic, se zvonjenje prenese v slušna aparata. Tako naglušna oseba klica zagotovo ne presliši. Sprejem klica se izvede z dotikom enega slušnega aparata, glas klicočega pa se posluša kar preko obeh slušnih aparatov. To je izvrstno, saj zagotavlja zelo kakovostno in enostavno telefoniranje. Poleg prostoročnega telefoniranja, lahko uporabnik s slušnimi aparati brezžično posluša tudi glasbo, navigacijske napotke, Viber, Skype…

Ali je izboljšano tudi poslušanje televizije?

Poslušanje televizije s slušnimi aparati še nikoli ni bilo tako enostavno in kakovostno kot sedaj. Tudi televizijo namreč lahko povežemo s pametnimi slušnimi aparati. Še pred kratkim je za brezžično povezavo bila potrebna dodatna vmesna naprava. Sedaj se zvok iz televizije prenese neposredno v slušna aparata. Tako se povsem izločijo negativni vplivi razdalje, hrupa in odmeva na zvok. Televizija se posluša v stereo tehniki, zvok pa je kristalno jasen.

Kdaj je pravi čas za slušne aparate?

Kdaj je pravi čas za slušne aparate, je eno izmed težjih vprašanj, sploh če ne veste kje in kako dobiti odgovore. V glavi se vam poraja veliko vprašanj, kot na primer: “Ali sploh slabo slišim? Kako ugotovim, da slabo slišim? Ali je bolje, da počakam ali se čim hitreje odločim za slušni pripomoček?” Če ne veste, kako slišite vi ali vaši svojci, vam predlagam, da do 31. 1. 2020 obiščete najbližji AUDIO BM slušni center in sluh brezplačno ter brez napotnice preverite. Če boste sluh s spodnjim oglasom preverili do 31. 1. 2020, boste za vse pametne slušne aparate v letu 2020 prejeli kar 20% popusta.

Kaj se zgodi, če odlašamo predolgo?

To je tako, kot če umetni inteligenci ne bi zagotavljali podatkov. V primeru naglušnosti, možganom ne zagotavljamo informacij o zvokih, ki nas obdajajo. Posledično možgani sčasoma niso več vešči prepoznavanja zvokov in govora. Zavedajmo se, da poslušamo z možgani. Raziskave tudi kažejo, da se v primeru neukrepanja poveča tudi tveganje za demenco. Slušni aparati niso več tabu, ampak so moderni pripomočki s katerimi si zvišamo kvaliteto življenja.


Prijavi napako v članku

Povezave

Članek je pripravljen v sodelovanju s partnerjem AUDIO BM d.o.o.
Za več informacij so vam na voljo pri AUDIO BM d.o.o.
Ob kontaktu povejte, da ste objavo zasledili v Računalniških novicah.

Želite biti obveščeni o novostih, ki jih pripravljamo s partnerjem AUDIO BM d.o.o.? Vpišite svoj e-mail in se prijavite na BREZPLAČNE e-novice, od katerih se lahko kadarkoli odjavite.




Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

Srebrni partner

STROMBOLI d.o.o.

Cesta komandanta Staneta 4a, 1215 Medvode, Tel: 01 620 88 00
Revija Računalniške novice spada med najbolj uveljavljene medije s področja informacijskih tehnologij. Ponuja kakovostno vsebino za nizko ceno, namenjena pa je predvsem objavi novosti ... Več

COMCOM d.o.o.

Lapajnetova ulica 29, 5280 Idrija, Tel: 05 372 20 20
Ukvarjajo se s: SAP svetovanjemPodatkovno analitiko in inženiringom Več
Zlati partner

TIFT d.o.o.

Kamniška ulica 41, 1000 Ljubljana, Tel: 01 600 10 20
Poslovni sistemi se že nekaj časa soočajo s procesom postopne digitalizacije naprav za pripravo, oblikovanje in izdelavo različnih dokumentov. Digitalni Hibridni Upravljalci Dokumentov ... Več

4WEB d.o.o.

Brodišče 7a, 1236 Trzin, Tel: 01 512 80 55
O agenciji 4WEB Digitalna agencija 4WEB obstaja že 20 let in v tem času so ustvarili že mnogo uspešnih spletnih strani, spletnih trgovin in različnih aplikacij. Odlikujeta ... Več