Boris Oblak – karikature riše predvsem digitalno

»Že pred osnovno šolo sem začutil, da bo risanje tako ali drugače enkrat moj kruh,« pravi Boris. Seveda takrat še ni vedel, v katero smer bo to šlo, a ni se motil. V srednji šoli ta želja ni ugasnila in že takrat, predvsem pa med študijem likovne pedagogike, so ga našla prva naročila, ki so bila zelo različna. Eno izmed teh naročil pa je sprožilo val, ki se še danes ni ustavil – to je bila smešna slikica sovaščana za vabilo na praznovanje abrahama.

Danes se tako profesionalno ukvarja z risanjem portretnih karikatur, predvsem za darila, in digitalnih ilustracij, v hitri obliki pa karikature riše tudi v živo na raznih zabavnih in poslovnih dogodkih.

Rišete v digitalni tehniki, v živo na dogodkih pa tudi s flomastri. Kaj vam je ljubše?

Sprva so karikature nastajale s svinčnikom in barvicami, zahtevnejša ilustracija polarnega medveda pa me je v želji po čimbolj realni upodobitvi njegovega krzna spodbudila k raziskovanju digitalne tehnike slikanja. Z izposojeno grafično tablico sva si bila takoj všeč – v trenutku sem začutil sposobno orodje, s katerim sem lahko hitro dosegel nivo barvanja, ki sem ga imel v glavi.

Marker flomaster je s čopiču podobno konico za risanje dinamičnih črt in različnimi odtenki za preprostejše senčenje super orodje za hitro risanje v živo. A tudi k temu sem vse večkrat povabljen z digitalno tehniko – »real time« projekcija narisanega daje dogodku in animaciji obiskovalcev novo razsežnost.

Kako pa izgleda risanje v digitalni tehniki? Je digitalno bolj, manj zahtevno?

Fizično se risanje z elektronskim peresom na grafično tablico (sam imam tablico Wacom cintiq 22HD, rišem pa v programu Photoshop) bistveno ne razlikuje od risanja na papir. Dodatno dimenzijo predstavlja uravnavanje pritiska na svinčnikovo občutljivo konico – večji pritisk pomeni gostejšo barvo ali debelejšo črto, kar vendarle zahteva precejšnjo mero občutka.

Rišem in barvam še vedno sam, tu tehnologija ne pomaga, vse likovne rešitve so in morajo biti slikarjeve. Zaradi elektronske palete pa barv vseeno ni treba fizično mešati na paleti, kar barvanje zelo pohitri. V svetu »pop« risanja, kjer imajo naročila običajno zelo kratke roke, je to hudo dobrodošlo.

Kako se lotite nove karikature? Verjetno so nekateri obrazi bolj »hvaležni«, jih je lažje narisat, druge težje, ali se motim? Koliko časa rišete eno karikaturo?

Prva, ki sem jo narisal, je bila karikatura moža s košatimi črnimi brki in precej značilnim velikim nosom, tega mi je bilo tudi povsem neizkušenemu karikaturistu precej enostavno narediti prepoznavnega. Z nekaterimi naslednjimi sem imel več težav. A s stotinami narisanih karikatur se je občutek za prepoznavanje volumnov, potez in izstopajočih značilnosti zelo izostril.

Najprej pri portretirancu opazim neko splošno obliko glave, razporeditev »teže«, ter odnose med posameznimi deli obraza. Odločitev, kako bom narisal, je običajno zelo hitra. Tudi mora biti – pri risanju v živo je karikatura običajno končana že v sedmih minutah. Barvne karikature z zgodbo pa običajno rišem okrog 4 do 5 ur.

Koga vse ste že narisali, vam je kakšen vaš izdelek posebej ljub?

Med skoraj dva tisoč doma naslikanimi karikaturami je precej »posebnih«. Z nekaterimi sem na višji nivo premaknil slikarske rešitve, pri nekaterih sem posebej domiselno ustvaril zgodbo v ozadju, upodobljeni pa so tudi ljudje, ki mi že tako veliko pomenijo – na primer moja stara mama, s stotino gub in nagajivo iskrico v očeh pravi model za mojo prvo digitalno karikaturo. Za svoje veselje pa upodabljam predvsem ljudi, ki si zaslužijo spoštovanje, npr. Tomo Križnar ali pa fizik Richard Feynman. V to kategorijo spada tudi cela serija znamenitih umetnikov in znanstvenikov iz moje Poljanske doline.

Kot sami pravite, so pri vas stvari kar precej preproste, izdelki pa delujejo vse prej kot to.

Pri končnem dovršenem izgledu resda precej kompliciram, v mojih karikaturah pa vendarle ni globokih filozofij, le iskreno hecno upodabljanje ljudi kot junakov svojih zgodb. Za slednje ne potrebujem sestankov in ure dolgih telefonskih pogovorov, zgolj stavek ali dva o tem, kaj oseba rada počne, in nekaj dobrih fotografij, poslanih prek elektronske pošte.

Se da od slikanja karikatur živeti?

Risanje karikatur je iz dobrodošlega obstranskega zaslužka preko številnih popoldanskih in tudi nočnih risanj preraslo v povsem samostojno poslovno pot, od katere lahko družina (imam tri otroke) dostojno živi. Ni vedno enostavno, vodenje s.p.-ja z dejavnostjo, pri kateri je naklada običajno zgolj en sam izvod, nosi svoja tveganja, a mi samostojnost vendarle zelo ustreza.

Več o vrhunskih karikaturah za vse priložnosti najdete na povezavi http://www.karikatureboris.com/.

Borisa pa lahko kontaktirate na TEJ POVEZAVI.