Ključ do digitalizirane družbe je sodelovanje

Strategija pametne specializacije (S4) je državni načrt za prehod v visoko produktivno gospodarstvo preko krepitve inovacijske sposobnosti, spodbujanja transformacije ter rasti novih in hitro rastočih podjetij. S tem se dviga dodana vrednost na zaposlenega, izboljšuje se konkurenčnost na globalnih trgih in dviga se podjetniška aktivnost.

Na vsakem od devetih področij uporabe S4 se je konec leta 2016 oblikovalo po eno partnerstvo. Država je izbrala devet področij (glej grafiko), ker je prepričana, da imamo na teh področjih še poseben potencial in bi lahko konkurirali na mednarodnih trgih. IKT Horizontalna mreža pa vsem devetim področjem zagotavlja IKT tehnologije.

Kaj je IKT horizontalna mreža

IKT horizontalna mreža je skupek omogočenih tehnologij in je podpora vsem omenjenim strateškim razvojno-investicijskim partnerstvom (SRIP) pri digitalni preobrazbi. Sledi vladni viziji, da postane Slovenija zelena referenčna država v digitalni Evropi. Za to pa je potrebno sodelovanje med gospodarstvom, znanostjo in državo pri uvajanju modernih digitalnih rešitev. Digitalna transformacija, ki je ključna za razvoj in napredek, odstranjuje ločnico med IKT kot tehnologijo in različnimi procesi. Ključna naloga prihodnosti je zato prav sodelovanje.

“Prelomni procesi v gospodarstvu, hitre spremembe poslovnih modelov in nove tehnologije se močno odražajo tudi na področju konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij. Dvig dodane vrednosti na zaposlenega, ustvarjanje izjemne uporabniške izkušnje, konkurenčnost in inoviranje vedno bolj temeljijo na uporabi novih prelomnih IKT tehnologij in vse to bomo lahko dosegli le s povezovanjem”, pojasnjuje Andreja Lampe, vodja IKT horizontalne mreže iz Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Na kaj se osredotoča

IKT horizontalna mreža posveča velik poudarek digitalni transformaciji, ki se osredotoča na soustvarjanje digitalnih rešitev s strateškimi razvojno-investicijskimi partnerji, tako da dobijo več možnosti – da še bolje naslovijo potrebe digitalnih uporabnikov in so postavljeni na nove digitalne poslovne modele.

Drugi fokus je internet stvari (IoT), ki v omrežje povezuje najrazličnejše naprave ter omogoča napredne storitve, kot so boljše komunikacijske zmožnosti, nova orodja za upravljanje, varnost, shranjevanje in analiza podatkov, vključno z arhitekturami v oblaku.

Potem so tu storitve na internetu (IoS), ki organizacijam omogočajo prehod na oblačno arhitekturo in omogočajo učinkovit razvoj novih digitalnih storitev. Tako se vpeljejo inovativne storitve, ki temeljijo na aplikacijah interneta storitev z uporabo oblaka in podobno.

Vse bolj pomembna v našem življenju je varnost in vse večja grožnja je v današnjem svetu kibernetska varnost. Pri digitalni transformaciji je kibernetska varnost vidik, na katerega ne gre pozabiti, saj so posledice lahko v nasprotnem primeru katastrofalne.

Visokozmogljivo računalništvo (HPC) in masovni podatki (Big Data) ponujajo visoko zmogljivo analizo kompleksnih in številčnih podatkovnih setov, pa naj gre za katerokoli področje. Podatki, ki se jih obravnava, so lahko zelo obsežni in zanje potrebujemo visokozmogljive računalnike in prav tako visoko zmogljivo oblačno infrastrukturo, lahko jih pridobivamo iz baz podatkov ali na primer iz senzorjev v realnem času. Danes lahko z ustrezno tehnologijo sproti obdelujemo neverjetne količine teh podatkov.

Šesto, a nič manj pomembno je področje GIS-T, ki prinaša omogočene tehnologije za izkoriščanje časovno-lokacijskih informacij v naprednih analizah masovnih podatkov in v inovativnih uporabniških storitvah.

Kdor želi nekoliko bolj plastičen prikaz uspešne digitalne preobrazbe, je odličen primer vsem znano podjetje GoOpti, ki se je iz ponudnika nizkocenovnih prevozov potnikov spremenilo v inovativno podjetje z izredno uspešno in večkrat nagrajeno IT platformo. To podjetje in še vrsta drugih dokazuje, da je prav digitalizacija lahko zgodba o uspehu. (P.R.)