Nova študija pravi, da med igranjem videoiger in nasilnostjo mladih ni povezave

Verjetno ste si ob prebiranju naslova rekli, pa ne že spet nova študija na temo nasilja in videoiger, kajne? Res je, nova študija inštituta Oxford Internet Institute in Univerze Oxford, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Royal Society Open Science, kaže, da med agresijo adolescentov in igranjem nasilnih videoiger ni direktne povezave. Dotična raziskava bi naj bila ena najbolj kvalitetnih na tem področju do danes, zato smo se odločili, da jo podrobneje predstavimo v članku.

Posebnost študije je uporaba kombinacije subjektivnih in objektivnih podatkov, ki so merili stopnjo agresivnosti mladostnikov in stopnjo nasilja v videoigrah. Za razliko predhodnih, primerljivih raziskav, pri katerih so rezultati temeljili na samoizpovedih najstnikov, je ta študija uporabila podatke staršev in skrbnikov, ki so presodili stopnjo agresivnosti pri otrocih.

Poleg tega so raziskovalci klasificirali vsebine videoiger na podlagi uradnih PEGI in ESRB ocenjevalnih sistemov in ne zgolj glede na igralčevo percepcijo nasilja v sami igri. Kar se tiče samega vzorca, ki so ga zajeli raziskovalci, je bil ta sestavljen iz 14-15 let starih najstnikov iz Velike Britanije ter iz istega števila staršev ali skrbnikov – vsega skupaj je v raziskavi sodelovalo 2.008 posameznikov.

Ključni rezultat dotičnega pristopa je pokazal, da med nasilnimi videoigrami in agresivnostjo najstnikov ni povezave. Glavni raziskovalec, ki je med drugim tudi vodil izvedbo študije, profesor Andrew Przybylski, je rezultat razložil nekako takole: “Ideja, da nasilne videoigre povzročajo “real-world” agresijo, je zelo popularna, vendar se skozi čas ni pokazala kot znanstveno dokazana. Kljub temu, da imajo določeni akterji pogosto interes, da dokažejo nasprotno, tem pa se vsake toliko pridružijo še starši, dotična raziskava ni pokazala, da bi morala biti kakršnakoli stopnja panike ali karkoli podobnega”.

Przybylski je izpostavil še, da to ni prva študija, ki je prišla do takšnih rezultatov, poleg tega pa je ostro obsodil vsakršno krivično obtoževanje videoiger za nasilje in agresijo pri mladostnikih. Kljub vsemu pa je priznal, da meni, da je področje potrebno dodatnih raziskav.

Za konec lahko izpostavimo še tiste študije, ki dejansko kažejo v nasprotno smer, kar pomeni, da njihovi rezultati kažejo, da igranje videoiger pozitivno vpliva na bolj jasne kognitivne sposobnosti posameznikov. Vse to pomeni, da je čas, da počasi prenehamo z demonizacijo iger kot povzročiteljic vsega slabega v tej družbi in jih počasi začnemo sprejemati takšne, kot so. Mi kot družba pa se moramo vprašati, kje so tisti pravi razlogi, da se med mladostniki pojavlja vse več naslija takšnih in drugačnih oblik.