Kaj potrebujete za rudarjenje kriptovalut?

Kriptovalute so v zadnjih dveh letih postale ena najbolj opevanih tem v svetu tehnologije. V visoki rasti njihovih cen, zlasti Bitcoina in Ethereuma, ki prednjačita med vsemi kriptovalutami, je marsikdo videl priložnost za hiter zaslužek in posledično se je v trgovanje z njimi vključilo na milijone ljudi po vsem svetu. Nekateri so se sicer pri tem opekli, saj so cene po hitri rasti tudi hitro padale. Takrat je marsikdo v paniki svoje digitalno imetje prodal. A zelo verjetno se je že kmalu za tem tepel po glavi, ko so cene ponovno zrasle. Zadeti pravi trenutek za nakup in prodajo kriptovalut z namenom ustvarjanjaa hitrega dobička je postalo prava umetnost, ki ni zahtevala le dobrega poznavanja dogajanja, ampak tudi kanček sreče. In tako je na trgu kriptovalut tudi danes. Kot na vlaku smrti v zabaviščnem parku. Ogromno vzponev in padcev, ki priložnostnim lastnikom Bitcoina, Ethereuma in drugih kriptovalut iz dneva v dan povzročajo sive lase. Ob taki volatilnosti trga povsem razumljivo.

A če pogledamo glavne kriptovalute na dolgi rok in preučimo grafe gibanja njihovih cen, ugotovimo, da ta volatilnost sploh ni tako drastična. Tako cena Bitcoina kot Ethereuma in še katere druge kriptovalute na dolgi rok raste. Vsaj tako pravijo grafi. Seveda so vmes večji vzponi in padci, a če potegnemo premico čez celotno obdobje obstoja omenjenih kriptovalut, lahko vidimo, da je ta usmerjena navzgor. Seveda ne trdimo, da bo tako zagotovo tudi v prihodnje, je pa nek orientacijski pokazatelj. Celo to drastično gibanje v cenah je na nek način predvidljivo, če se malce zazremo v bližnjo preteklost. Grafi namreč pokažejo, da se cene najbolj povzpnejo pred koncem leta, najbolj pa padejo ob začetku pomladi in čez poletje. Volatilnost pa je na tako mladem trgu, ki še nima vzpostavljenih nekih pravil in regulacije, tudi nekaj normalnega in pravzaprav pričakovanega.

Če nimate živcev za trgovanje, lahko sami zavihate rokave in v roke primete “kramp”
Kdor torej zaupa tem dolgoročnim napovedim, je verjetno kriptovalute kupil in nanje pozabil za nekaj let. Poleg kupovanja pa obstaja še en, za marsikoga optimalnejši način pridobivanja kriptovalut. Zlasti če gledate potencilano donosnost naložb na dolgi rok. To je rudarjenje kriptovalut. Kaj to je, smo podrobneje razdelali že nedavno, kjer smo tudi predstavili tehnologijo blockchain, na kateri slonijo številne krptovalute. Zato se v tokratnem članku ne bi pretirano dotikali teh tematik, ampak se osredotočili le na opremo, ki je za to početje, torej rudarjenje, potrebna.

Sami smo se za strokoven nasvet obrnili na podjetje Chip Tehnika d. o. o. iz Maribora (www.chiptehnika.si), kjer so se med drugim specializirali tudi za sestavo t. i. rigov oziroma računalnikov, namenjenih rudarjenju. V ta namen so se tudi profesionalno povezali z mladim zagonskim podjetjem ADD Mining d. o. o., kjer so razvili lastno namensko ohišje za računalnike, namenjene rudarjenju. Pri tem so seveda upoštevali vse potrebne smernice, ki jih takšno ohišje potrebuje, da je pri svojem poslanstvu učinkovito. Torej, da ponuja dovolj prostora za vgradnjo potrebnih komponent in dovolj zračnosti, da se ne pregrevajo. Zanj pa so pri podjetju ADD Mining ne nazadnje dobili tudi nagrado na podjetniškem skladu za informacijski razvoj in inovacije.

Prednosti omenjenega ohišja so po njihovih navedbah:

• izdelava iz lahkega aluminija,
• toplotna prevodnost vgrajenih komponent,
• sistem vgrajevanja posameznih komponent,
• zračnost celotnega sistema.

Ohišje torej predstavlja osnovo za celoten sistem, seveda pa je potrebnih še kar nekaj drugih komponent, da vzpostavimo njegovo delovanje. Te med drugim vključujejo ustrezno matično ploščo, grafično kartico (oziroma več njih), procesor, RAM, disk, napajalnik, sistem hlajenja oziroma ventilatorje ter seveda namensko programsko opremo. Ob vsem tem vrvežu okoli dogajanja na področju kriptovalut so seveda tudi nas na uredništvu Računalniških novic zasrbeli prsti po tem, da bi preizkusili enega takšnih sistemov. Kot smo že omenili nekaj vrstic višje, smo se za to obrnili na podjetje Chip Tehnika. Pri njih imajo v ponudbi prav takšne računalnike. Ker gre za izkušene “mačke”, ki imajo kriptosvet v mezincu, smo se dogovorili za izposojo že sestavljenega “riga”. Kdor je bolj vešč tehničnih opravil si lahko sicer pri njih omisli tudi le posamezne komponente, od ohišja naprej, ki jih nato doma skupaj sestavi sam. Pri Chip Tehniki so sicer na osnovi zgoraj omenjenega ohišja ADD Mining Case sestavili že več kot 250 mašin.

Mašina, ki so jo posodili našemu uredništvu sliši na ime Mining Rig 600 Silver in je najbolj primerna za rudarjenje kriptovalut Ethereum, Ethereum Classic in Zcash. Kot so nam svetovali, se rudarjenje Bitcoina v domači dnevni sobi trenutno na izplača. Zakaj? Enostavno zato, ker je preveč potratno. Energijsko in denarno. Za to da bi narudarili kakšen Bitcoin namreč potrebujete izjemno zmogljive računalniške sisteme, ki seveda stanejo veliko denarja, ob tem pa za izračunavanje zapletenih enačb, kar kriptorudarjenje pravzaprav sploh je, porabijo tudi veliko elektrike. Takšen strošek pa si navdušenec, ki bi rad rudaril v domači izvedbi, zelo težko privošči. Zato je naslednja najboljša stvar pač Ethereum, ki še vedno velja ze eno najboj stabilnih in obetavnih kriptovalut, njegovo rudarjenje pa vas ne bo stalo celega premoženja.

Poglejmo torej, iz katerih komponent sestoji sistem, ki smo ga postavili v našo pisarno:

• 1x aluminijasto ohišje ADDMIN-AL ver 0,3,
• 1x osnovna plošča MSI Z270-A PRO,
• 1x procesor Intel Celeron G4400 1151 Box 2 MP Cache,
• 6x grafična kartica Nvidia GeForce GTX 1070 Ti,
• 6x riser PCI-ei USB 3.0,
• 1x SSD disk 2,5 60 GB Team L7 Evo Marwell,
• 1x RAM D4 2133 C15 Crucial 4 GB,
• 1x napajalnik 1000 W Corsair RM1000i silence 80 + gold,
• 4x ventilator ARCTIC F12 Pro PWM 120 mm.

Kot lahko vidite iz zgornjega seznama, gre za precej klasične komponente računalniškega sistema, v katerem pa izstopajo le grafične kartice. Iz tega je torej precej očitno, da gre za sistem, ki za rudarjenje oziroma preračunavanje algoritmov uporablja zlasti računsko moč grafičnih kartic, medtem ko so ostale komponente zraven zato, da sistem deluje. Predvsem v preteklosti so nekateri sistemi za rudarjenje uporabljali moč procesorja, vendar pa se danes takšni praktično ne uporabljajo več oziroma se le za le nekatere manj razširjene kriptovalute, pri katerih ni potrebno pretirano veliko moči za rudarjenje. Rudarjenje na osnovi zmogljivosti procesorja je namreč počasnejše in posledično je nižji tudi izkupiček. Zato danes na tem področju prevladujejo sistemi, ki uporabljajo moč grafičnih kartic. Ampak pojdimo po vrsti.

Previdno pri izbiri matične plošče
Poleg že omenjenega ohišja je osnova matična plošča. Pri izbiri slednje morate biti pozorni predvsem na njeno funkcionalnost. Na njej namreč zgradite celoten sistem. Zato morate biti pozorni, da podpira komponente, ki jih nameravate vstaviti v računalnik, prav tako pa je zelo pomembno, da ima dovolj rež za grafične kartice. To pomeni, da se morate na začetku odločiti, koliko grafičnih kartic želite imeti v svojem sistemu, in na podlagi tega izbrati primerno matično ploščo. Naša ima 6 vodil PCie, kar pomeni, da nanjo lahko priklopimo 6 grafičnih kartic. To je tudi nekakšen priporočen minimum za učinkovito rudarjenje.

V glavni vlogi so grafične kartice
Najbolj pomembna komponenta rudarskega “riga” so zagotovo grafične kartice, saj so te tiste, ki vihtijo kramp in opravijo največ težaškega dela. Tu je pomembno, da izberete ustrezne za rudarjenje. Najdražje namreč še ne pomenijo nujno največje zmogljivosti pri rudarjenju. Navadno se dobro obnesejo tiste, ki so pisane na kožo videoigram. Pri izbiri grafične kartice bodite pozorni predvsem na pomnilnik, ki ga ponuja, in njeno energijsko učinkovitost oziroma porabo energije. Ključ je, da najdete neko ustrezno ravnovesje med zmogljivostjo, porabo energije in ceno.

Kot ena najbolj priporočljivih izbir za rudarjenje se je izkazal GeForce GTX 1070 z 8 GB RAM-a, zelo dobra grafična kartica pa je tudi Radeon RX 580. Mi smo izbrali GeForce, ki nudi dobro energijsko učinkovitost (potrebuje približno 150W), ob tem pa hkrati visoko zmogljivost približno 30 mh/s, oziroma v navezi 6 grafičnih kartic, 180 do 200 mh/s (“megahashov” na sekundo) – zmogljivost se meri v hitrosti izračunavanja algoritmov oziroma t. i. hash ratu, kaj to je, pa lahko preberete v okvirčku. Pri grafičnih karticah velja omeniti še t. i. riserje, na katere priklopite grafične kartice, da jih nekoliko dvignete od matične plošče in na ta način poskrbite za boljši pretok zraka. Prav tako pa riserji služijo kot nekakšni podaljški, ki omogočajo priklop dodatnih grafičnih kartic.

Kaj je t. i. hash rate?
Kot smo pisali že v prejšnji številki, kriptorudarjenje vključuje razreševanje in potrjevanje t. i. blokov v blockchain omrežju. To ni nič drugega kot reševanje kompleksnih matematičnih izračunov, hash rate pa definira hitrost, pri kateri to delo poteka. Torej, povedano preprosto, hitrost, pri kateri določena mašina za rudarjenje obratuje oziroma opravlja svoje delo – tj. izračunavanje algoritmov in potrjevanje transakcij, ki botrujejo odkritju novih enot določene kriptovalute. Hitrost izračunavanja algoritmov oziroma hash rate se meri v hashih (h/s) oziroma megahashih (mh/s) na sekundo. Večja kot je torej ta številka, bolj je sistem učinkovit pri rudarjenju.

Poskrbite, da mašini ne bo zmanjkalo moči
Zelo pomembna komponenta “riga” je tudi napajalnik. Ta mora biti dovolj zmogljiv, da imajo grafične kartice dovolj moči za nemoteno delovanje. Če je napajalnik prešibek, sistem morda ne bo deloval stabilno in se bo ves čas “sesuval”. Napajalnik zato izberite na podlagi seštevka porabe energije grafičnih kartic in ostalih komponent v računalniku. Naš sistem s 6 grafičnimi karticami, kjer vsaka porabi 150 W energije, na primer zahteva vsaj napajalnik z močjo 1000 W. Ker pa je dobro imeti še nekaj rezerve, je bolje izbrati še malce več moči, v našem primeru na primer 1200 W.

Izbira procesorja ni tako kritična, saj ta ne bo reševal zapletenih matematičnih enačb, ampak le skrbel, da sistem deluje. Zato je to komponenta, pri kateri lahko privarčujete nekaj denarja. Pazite le, da je kompatibilen z vašo matično ploščo.

Za delovanje pa seveda potrebujete še disk in delovni pomnilnik. Prvi naj bo SSD, saj je pri njem manj možnosti za okvaro kot pri trdem disku – ne vsebuje namreč mehanskih delov. Disk seveda potrebujete zato, da nanj namestite operacijski sistem in programsko opremo za rudarjenje. Zato ta ne rabi biti prevelik Kakšnih 60 ali 120 GB bo povsem zadostovalo. V naši mašini je na primer SSD s kapaciteto 60 GB, deluje pa z operacijskim sistemom Windows 10 Professional in programsko opremo za rudarjenje Ethereuma. Podobno pa velja tudi za delovni pomnilnik oziroma RAM. Ne rabite ga pretirano veliko, saj služi le hitremu priklicu informacij. 4 GB bo zadostovalo.

Držite ga na hladnem
Bolj pomembno pa je, da poskrbite za ustrezno hlajenje. Rudarski “rig” namreč precej “švica” pri svojem delu in je konstantno v pogonu, zato ga je treba primerno ohlajati. Enega od elementov pri tem predstavljajo ventilatorji, ki jih namestite na mašino tako, da hladijo grafične kartice, drugi element pa je prostor, v katerega postavite računalnik. Nikakor ga ne postavite na sonce ali v vroč prostor, ampak nekam na hladno. Po možnosti v klet ali kakšen prostor, ki je dobro klimatiziran. Če se bo računalnik pregreval, namreč ne bo dobro delal.

To je bilo torej nekaj napotkov glede sestave ustreznega računalnika za rudarjenje. Tokrat smo za primer podali naš računalnik, naslednjič pa pogledamo še druge sisteme, ki jih ponujajo pri Chip Tehniki, in kaj ti omogočajo, prav tako pa bomo v prihodnjih številkah poročali o uspešnosti našega rudarjenja.