Ali bo rudarjenje Bitcoinov Islandijo oropalo električne energije?

Predstavnik za odnose z javnostmi islandskega energetskega podjetja HS Orka je potrdil, da se Islandija sooča z eksponentno rastjo rudarjenja kriptovalute Bitcoin. To rezultira v velikih potrošnjah energije, kar postaja vse večji problem. Po pričevanjih Johanna Snorrija Sigurbergssona bo poraba električne energije v Bitcoinovih centrih rudarjenja presegla porabo islandskih gospodinjstev. Za BBC je še dodal, da se vse več ljudi ukvarja z rudarjenjem kriptovalut, vendar se boji, da za vse ne bo dovolj energije.

Rezultati Sigurbergssona so bili sprva objavljeni v Associated Press-u, kjer so takoj poželi veliko zanimanja. Zavedati se moramo, da ima Islandija vseg okrog 340.000 prebivalcev, vendar se je število podatkovnih centrov (ki se med drugim ukvarjajo z rudarjenjem kripovalut) v zadnjem letu močno povečalo. Najpogosteje tovrstne centre gradijo podjetja, ki si želijo dostopa do islandskih “zelenih projektov”. Skorajda 100% vse energije Islandija proizvede iz obnovljivih virov.

O rudarjenju Bitcoinov ne bomo izgubljali besed, za vse tiste, ki pa morda še vseeno ne poznate dotičnega procesa, gre v bistvu za reševanje kompleksnih matematičnih nalog, ki potekajo na računalnikih, ki so med seboj povezani na globalno Bitcoin omrežje. S temi matematičnimi nalogami rudarji v bistvu pretvarjajo transakcije v kriptovalute in za to dobijo majhen delež kriptovalute. Celoten proces je izjemno zahteven, še posebej, če se z njim ukvarjamo na veliko.

“Eksponentna rast”

“Kar lahko vidimo danes je, skorajda eksponentna rast potrošnje energije v podatkovnih centrih”, pravi Sigurbergsson. Bitcoin rudarjenje bi naj po njegovem mnenju potrošilo okrog 840 GWh elektrike. Toliko energije je potrebne za hlajenje sistemov in dovajanje vseh teh podatkov v računalnike. Po njegovih ocenah porabijo islandska gospodinjstva le 700 GWh električne energije vsako leto. Razlika je precejšnja, ne smemo pa pozabiti na to, da je preteklo leto bilo šele prvo, ki je ponudlo takšno rast. Kaj lahko še pričakujemo? “Sam ne vidim konca, vsaj še nekaj časa ne”, je dodal Sigurbergsson glede prihodnosti projektov v podatkovnih centrih.

“Sam dobivam številne klice in ponudbe za gradnjo podatkovnih centrov na Islandiji”, priznava Sigurbergsson, vendar hkrati opozarja na dejstvo, da je v resnici ponudb preveč in trenutne energetske zmogljivosti Islandije ne bi zadostile povpraševanju po energiji. Njegovo podjetje je bilo zainteresirano zgolj za sodelovanja na dolgi rok, kar pomeni, vsaj nekaj let ali več. Če bi Islandija sprejela vse ponudbe Bitcoin vlagateljev, bi energije resnično zmanjkalo, kar pa najverjetneje ne bi bilo najbolj po godu domačinom kajne?

Svet kriptovalut na Islandiji cveti, kar dokazuje zadnji veliki projekt – “The Moonlite Project” – gradnje podatkovnega centra, kjer bo potekalo rudarjenje večih kriptovalut, med drugim tudi Bitcoina. Odprl naj bi se konec letošnjega leta, zanj pa je predpisana kapaciteta 15 MWh, kar pa naj bi bil zgolj začetek.

Dvomljivcev v potencialno vrednost kriptovalut za Islandijo je veliko. Eden takih je recimo tudi Smari McCarthy, član islandske parlamentarne piratske stranke. V ene od svojih čivkov je zapisal: “Rudarjenje kriptovalut ne potrebuje skoraj nič delovne sile, minimalne kapitalske vložke in praktično ne pušča davkov. Vrednos za Isladnijo … je praktično ničelna”.

Pred kratkim je bilo objavljeno, da naj bi skupna poraba električne energije vseh Bitcoin operacij na svetu, presegla energijsko rabo Republike Irske. Ti podatki sicer niso 100-odstotno zanesljivi, vendar pa se zagotovo bližamo tej točki.