Objave na Instagramu povedo več o našem mentalnem zdravju kot si morda mislimo

Slike in videi, ki jih delimo na raznih družbenih omrežjih govorijo našo zgodbo. Služijo lahko kot oblika samoizražanja ali kot nek arhiv potovanj po svetu. Odražajo naš osebni stil, naše posebnosti. Zavedati pa se moramo, da objave na Instagramu, Facebooku in ostalih platformah razkrivajo več kot si morda mislimo. Najnovejše raziskave potrjujejo, da slike, ki jih delimo, vsebujejo sledi našega mentalnega stanja.

Raziskava strokovne revije EPJ Data Science, ki je bila objavljena prejšnji teden pravi, da Instagram uporabniki z zgodovino depresije uporabljajo za prkaz sveta drugačne barve, filtre in orodja preden objavijo sliko, kot njihovi vrstniki. “Ljudje, ki so v našem vzorcu bili nagnjeni k depresiji, so objavljali temnejše, bolj motne in bolj sive fotografije kot povprečni zdravi ljudje”, pravi Andrew Reece, raziskovalec na Univerzi Harvard in soavtor raziskave skupaj s profesorjem na Univerzi Vermont, Christopherjem Danforthom.

Avtorja sta vzorec razdelila na “zdrave” in “depresivne” glede na to, ali je posameznik v preteklosti že bil klinično diagnosticiran kot depresiven. Nato sta s pomočjo algoritmov in umetne inteligence prepoznavala vzorce v objavah ter tako ustvarila model, ki naj bi bil sposoben napovedati depresijo glede na objave na družbenih omrežjih oz. natančneje na Instagramu.

Reece in Danforthom sta ugotovila, da udeleženci, ki so bili uvrščeni v kategorijo “depresivnih”, uporabljajo manj filtrov, v glavnem pa uporabljajo tiste, ki omogočajo spreminjanje svetlobe in barve fotografije. Ko so ti posamezniki dodali filter, je to najpogosteje bil “Inkwell”, ki sliki odvzame barvo ter jo spremeni v črno-belo. Zdravi posamezniki pa so se izkazali kot najpogstejši uporabniki “Valencie”, ki dodatno osvetli barvo fotografije. Depresivni participanti v primerjavi z zdravimi objavljajo več fotografij, ki vsebujejo njihove obraze, vendar pa zdravi posamezniki objavljajo fotografije, kjer so njihovi obrazi jasno vidni, poleg tega pa izražajo pozitivna čustva.

Če pomislimo koliko fotografij dnevno srečamo na raznih družbenih omrežjih in koliko zgodb in sporočil se skriva za temi objavami, potem lahko razumemo, zakaj so rezultati takšnih in podobnih raziskav pomembni. Ne gre zgolj za depresijo, raziskovalci se s pomočjo umetne inteligence trudijo na najrazličnejše načine prepoznati številne druge zdravstvene težave, ki jih ljudje podzavestno izražamo skozi različne kanale.

Za to, da so posamezniki lahko bili vključeni v raziskavo, so morali zadostiti določenim pogojem. Najprej so morali biti aktivni na platformi Amazon Mechanical Turk, katero raziskovalci pogosto uporabijo za to, da najdejo participante. Kot drugo so morali biti aktivni na Instagramu in pripravljeni deliti vso zgodovino objav z avtorji raziskave, kot tretje pa so morali biti pripravljeni deliti podatke o diagnozah depresije.

Reece in Danforth sta prejela več sto prijav, vendar sta med temi izbrala vsega skupaj 166 kandidatov, od tega jih je 71 imelo potrjeno diagnozo depresije (vsaj enkrat v življenju). Kljub na prvi pogled skromnemu vzorcu, sta uspela zbrati 44.000 fotografij, kar je predstavljalo soliden vzorec analize. Z uporabo programske opreme sta analizirala vsako posamezno fotografijo, barvo, nasičenost, svetlost in ostale glavne faktorje, prav tako pa sta preverila število obrazov na sliki. Zanimalo ju je tudi število objav na posameznika, število všečkov in komentarjev za vsako objavo.

Preko umetne inteligence sta Reece in Danforth ugotovila, da so fotografije z več komentarji bile v večjem številu objavljene s strani depresivnih posameznikov. Nasprotna korelacija je veljala za všečke. Zanimivo je tudi to, da so depresivni uporabniki več objavljali kot zdravi uporabniki.

Kljub temu, da avtorja opozarjata, da njuna raziskava ni aplikativna na vse Instagram uporabnike, Reece in Danforth še vedno trdita, da lahko podobni prijemi umetne inteligence nekoč pomembno pomagajo pri konstruiranju mentalne slike posameznika. “Sami razkrivamo velik del našega vedenja in počutja skozi naše aktivnosti”, pravi Danforth. “Smo veliko bolj predvidljivi kot si morda mislimo”, je še dodal.