Kako drastično je tehnologija spremenila svet?

“Gadgeti” in tehnologija igrajo pomembno vlogo v našem življenju, vendar ne smemo pozabiti, da gre dejansko zgolj za en delček našega življenja – realnost še vedno ostaja in zato je ne smemo zanemariti. Predstavljamo vam naš izbor desetih sprememb, ki so prišle z internetom. Koliko pa jih prepoznate vi?

1. Otroštvo – Se še spomnite, ko ste bili otroci in je mama ali oče moral dobesedno zvleči stran od igrišča, prijateljev in vaše takrat najljubše stvari – žoge? Tega je vse manj, še posebej, če pogledamo visoko razvite družbe, kjer praktično vsak otrok že zelo (pre)zgodaj dobi svoj telefon. Računalniške igre, “on-line” skupnosti, družbena omrežja, televizija, vse to postaja nadomestek tistega, kar smo včasih počeli zunaj s prijatelji, ko smo, ne glede na vreme, brcali žogo, igrali košarko, se preprosto družili in živeli neko “pristno” otroštvo, ki ni bilo “onesnaženo” s tehnologijo.

2. Počitniške fotografije – Družbena omrežja so poskrbela, da je prva človekova skrb, ko pride na počitnice, do kakšne znamenitosti, objava fotografije na Instagram, Snapchat, Facebook itd. Slike, ki smo jih nekoč delali za lastno rabo, albume in ohranjanje spominov postajajo sredstvo, ki pravi: “Glej me, tu sem, to sem jaz, delam to pa to, to objavljam, ker želim, da me vidite!”. Kaj pa to pomeni? Ljudje ne doživljamo lepote narave, kulture in sveta za sebe, temveč za nekoga drugega. Svet gledamo skozi kamero telefona ali fotoaparat in postajamo “odvisni” od mnenja drugih.

3. “Selfie”/sebek – Tretja točka nadaljuje prejšnjo misel, vendar se osredotoča na kulturo delanja sebkov. Morda bi to sliko lahko gledali zelo površno in nekritično, vendar pa jo lahko med drugim označimo kot prikaz, kako se je spremenila družba kot celota. Namreč, postali smo veliko bolj individualizirani, osredotočeni sami nase in tako manj družabni napram nekaj let nazaj. Brez da bi se tega sploh zavedali, smo naredili preskok s kamere na “selfie stick”, kar bi metaforično lahko prebrali kot preskok z družbe zbiranja utrinkov, spominov in nepozabnih izkušenj v družbo zbiranja všečkov, komentarjev in deljenj.

4. Doseg ljudi – Če smo nekoč, ko smo želeli nekaj prodati, poslali oglas v lokalni časopis in upali na najboljše, danes preprosto napišemo objavo na Facebook in spremljamo odzive. Zdaj, ali je to dobra ali slaba stvar, vsak verjetno vrednoti drugače, vendar se z zornega kota dosega ljudi zdi, da internet omogoča širjenje naših sporočil neverjetni množici ljudi. Poleg vsega tega lahko na internetu zelo natančno določim, kdo je naša ciljna skupina, kje naj bo oglas objavljen, kako dolgo naj bo objavljen, kakšna naj bo oblika oglasa itd. Tega včasih ni bilo mogoče izbirati, kajti tehnologija nam to ni omogočala. Torej, kar se tiče dosega ljudi, lahko internetu damo eno plus točko, ki pa lahko kar hitro postane minus, ko je ta doseg izrabljen v negativne namene.

5. Iskanje pomoči – Kdaj ste nazadnje pustili telefon doma ali ga vsaj odložili za eno celo uro? Verjetno nikoli, kajne? To, da smo postali “odvisni” od tehnologije, je dejstvo, ki pa spet lahko nosi pozitivni in negativni predznak. Če se nam karkoli zgodi, nas lahko telefon nedvomno reši – izgubimo se na poti, pademo s kolesom, pokvari se nam avto ipd. Včasih to ni bilo mogoče in v primeru večje (naravne) nesreče, kakšne druge katastrofe ali česarkoli tretjega ni bilo možnosti, da bi kar takoj poklicali domov ali na Faceboku uporabili “safety check”. Po drugi strani pa vseprisotnost tehnologije ljudje izkoriščamo do te mere, da se že lahko vprašamo, ali je to še sploh normalno.

6. “Vprašaj strica Googla!” – Kako bi v današnjih časih preživeli dan brez Googla? Kako biti samski, kako pripraviti ribe, kako biti srečen, kako zmagati v prepiru, takšna in milijon drugih vprašanj se pojavijo na Googlovem iskalniku na dnevni ravni. Koga smo 10 let nazaj spraševali vse to? Ljudje smo postali razvajeni, tehnologija nam poenostavlja življenja, vendar s tem prihaja do vprašanja kredibilnosti informacij, ki so nasičile internet. Komu zaupati, kateri recept je sedaj najboljši, kdo ima prav?

7. “Všeč si mi!” … poslano – Primer osvajanja dekleta lepo prikaže eno ključnih stvari, ki smo jih ljudje s pojavom interneta izgubili. Medsebojna komunikacija se je preselila na digitalno okolje, kjer preko družbenih omrežij, raznih aplikacij in spletnih strani (za zmenke) vzpostavljamo neke odnose, ki le težko dosežejo stopnjo, ki bi bila primerljiva “resničnim”, živim odnosom v fizičnem svetu.

8. Gledanje TV serij – Tudi osma točka govori o razvajenosti, o občutku takojšnje zadovoljenosti in posledično stresu, ki se pojavi, ko ta naša pričakovanja niso zadovoljena. Danes lahko praktično takoj po izidu pogledamo svojo najljubšo serijo ali film, medtem ko smo še ne dolgo nazaj morali čakati tudi več let, preden je kakšna velika filmska uspešnica prišla na naše male zaslone.

9. Piratstvo – Z internetom je prišlo tudi “novodobno piratstvo”, ki uporabnikom takole na prvi pogled koristi, avtorjem, ustvarjalcem in recimo glasbenikom pa odvzema kredibilnost in navsezadnje tudi zaslužek. Verjetno smo že vsi z interneta prenesli kak film, glasbo, sliko, knjigo ali kaj drugega, ob tem pa se niti nismo počutili krive, ker to “itak” vsi počnejo. Kljub temu da se v zaddnjem času stvari na tem področju spreminjajo in omejujejo, je vprašanje, ali bo kdajkoli dejansko prišlo do konca tega “novodobnega piratstva”?

10. Ljubosumje – Za konec ena tematika, ki je verjetno bolj domača vsem mladim parom. Ste že bili v situaciji, ko je vaš partner všečkal sliko, ki je po vašem mnenju ne bi smel? Če ste ob branju tega stavka pritrdilno pokimali, potem dobro razumete zadnjo sliko. Vsi tisti, ki se v takšni sitauciji še niste znašli, le tako naprej, kajti to “digitalno ljubosumje” je spet zgolj ena od novosti, ki je prišla z razvojem tehnologije in interneta.