Zakaj Apple ni več to, kar je bil včasih?
Znamka Apple je danes daleč od svojih najboljših dni, ko je svet tehnologije praktično le sanjal, da bi konkuriral temu ameiškemu gigantu iz Silicijeve doline. Pazite to! V zadnjih nekaj tednih je “novinarski veteran” s področja tehnologije Walt Mossberg označil Siri za neumno, guru iz Silicijeve doline Steve Blank je postavil pod vprašaj vizijo korporacije v strokovni reviji Harvard Business Review, Business Insider pa je poročal, da ljudje menijo, da je Microsoft bolj inovativen od Appla. Močni udarci za Apple, kajne? Zakaj se vse to sploh dogaja?
Da bi dobro razumeli Applov neverjetni vzpon, se moramo vrniti v 90. leta, ko je Steve Jobs reševal podjetje, ki je bilo takrat v popolnem kaosu. Zadeve so bile tako slabe, da je Microsoft s 150-milijonsko finančno injekcijo obdržal Apple na gladini, da ta ne bi dokončno potonil v pozabo. Računalniška industrija je ravno takrat šla skozi obdobje tranzicije, internet je ustvarjal milijonarje praktično na dnevni ravni, osebni računalniki so postajali zrelejši, dostopnejši produkti, Applov Macintosh, ki je bil nekoč zanimiv in velik “hit”, pa je začel usihati.
Tam kjer so ostali videli poraz, je Steve Jobs videl priložnost. Njegova vizija je bila ponovno rojstvo osebnih računalnikov, ki bi povezovali vso tehnologijo, ki je že bila na voljo. iPod, iTunes, iPhone in iPad so vsi manifestacija te vizije in to so produkti, ki so Apple naredili za najbogatejše podjetje na svetu. Apple je imel strategijo, ki je unikatno pristajala v koncept Applovega poslovanja in talenta. Ta strategija ni zahtevala revolucionarnih tehnoloških inovacij. Vse kar je bilo potrebno, so bili novi produkti, dizajnirani, sestavljeni in integrirani na povsem nov, domiseln način. Steve Jobs je bil seveda velik vizionar in genij hkrati, vendar je imel vizijo, ki se je skladala s časom. Dvomimo, da bi tako uspel tudi danes.
Nova era kognitivnega in “oblačnega” računalništva – Ta tehnologija je tista, ki danes raste in zahteva drugačne kulturne kapacitete kot jo zahtevajo (Applove) naprave. Tudi če bi Steve Jobs še vedno živel in opravljal glavno vlogo pri Applu ni rečeno, da bi bil Apple sposoben obdržati dominanco. Resnica je v tem, da je inovacija produktov zelo različna od inovacije tehnologije. Apple je dominiral pri prvem, ki zahteva globoko razumevanje potrošnika, integrirane operacije in najboljše inženirske ter dizajnerske kapacitete. Pri slednjem, ki zahteva raziskovanje in bolj odprt pristop, Applu ne gre tako dobro (za zdaj).
Kognitivno računalništvo je resnično najmodernejša tehnologija, ki kliče po vigoroznih raziskovalnih pristopih.To pomeni več kot le investicije, ki si jih Apple gotovo lahko privošči, sicer je potrebna tudi aktivna kolaboracija z akademsko skupnostjo.
Tekmovanje v “odprtem ekosistemu” – Drugi aspekt novih tehnologij je ta, da prihajajo v odprtem ekosistemu, ki je polarno nasprotje integriranemu in bolj zaprtem sistemu, ki ga Apple favorizira. Steve Jobs je recimo želel nadzor nad vsakim detajlom uporabe njegovih produktov – od strojne do programske opreme. Pomislimo, kaj se dogaja danes: podjetja kot so Google, Microsoft, Facebook, IBM in ostali akterji odprto nastopajo napram svojim potrošnikom in deležnikom, kar ustvarja ekosistem enakopravnih članov in kaže, da bo to postala norma. Kot pravijo vodilni možje podjetij, je takšno “odprto” poslovanje prihodnost in že sedanjost, ki prinaša dobre rezultate, izpopolnjene izdelke, ki v nekoliko bolj zaprtem okolju ne doživijo te širine.
Na tržišču, sestavljenem iz platform, omrežij in ekosistemov je ključno, da se v strategije korporacij vključi cilj poglabljanja vezi in širjenja mreže. To pa niso ravno Applovi aduti in tudi nikoli niso bili.
Prijavi napako v članku