6 alternativ programski opremi Slack

Za vse tiste, ki ne poznate Slack, gre za skupek kolaboracijskih orodij in storitev, ki so namenjene delu v skupinah, Stewart Butterfield, ustanovitelj Slack-a, pa ga je sprva uporabil kot interno orodje v njihovem podjetju. Slack vsak dan uporablja okrog 5 milijonov uporabnikov in že ta podatek je dovolj zgovoren, da Slack-u nič ne manjka. Hkrati pa se moramo zavedati, da obstajajo tudi alternativne možnosti, ki v določenih situacijah lahko izpadejo kot bolj pravilne in optimalne.

Ko si nekoč želel, da zaposleni med seboj sodelujejo in participirajo v nekih kolaborativnih projektih, si jih najverjetneje spodbudil, da uporabljajo “Internet Relay Chat” (IRC). Pred približno tremi leti je sceno stopil Slack in vse od takrat počasi prevzema vlogo, ki jo je nekoč igral IRC. Glavni razlog, zakaj je do tega prišlo, je enostavnost uporabe in pred tem še namestitve, ki jo Slack ponuja uporabnikom. Ravno zato je Slack veliko bolj priljubljen pri ljudeh, ki niso najbolj tehnično pismeni. Poleg tega je Slack dokaj enostavno vključiti v že obstoječe programe in storitve, z njim pa so zadovoljni tudi razvijalci in programerji, kajti Sack ponuja možnosti razširitve in personalizacije.

Če potegnemo črto, lahko mirno zaključimo, da je Slack skupinsko komunikacijsko orodje, ki je uporabno in kvalitetno, vendar obstaja kar nekaj solidnih alternativ.

Ena od skrbi podjetij, ki uporabljajo Slack je, da Slack Technologies, podjetje, ki stoji za produktom, ni neko veliko podjetje z dolgod zgodovino, temveč gre za relativno novo podjetje s produktom, ki raste z veliko hitrostjo. Takšna rast je lahko v določenih primerih težko obvladljiva in hitro privlaič interese različnih podjetij. Poleg vsega tega pa je Slack oblačna storitev, kar postavlja nova vprašanja glede zasebnosti ter varnosti podatkov in dostopa do teh.

Popoularnost ene od alternativ Slack-u, in scier HipChat, temelji ravno na tem. HipChat je bil razvit s strani podjetja Atlassian, avstralskega podjetja, ki je nastalo leta 2002 in ponuja kar nekaj kvalitetnih izdelkov. Adam Preset, direktor raziskovanja digitalnega delovnega mesta pri Gartnerju pravi, da je glavni problem Slack-a ta, da si kot podjetje v bistvu odviesn od podjetja, ki nima zagotovljene prihodnosti. “Če pogledamo HipChat, ki prav tako ponuja oblačne storitve, lahko ugotovimo, da nismo v celoti odvisni od matičnega podjetja, kajti HipChat lahko upravljamo samostojno”, je še dodal. V teh primeri obstaja tudi manj možnosti za vdor v bazo podatkov, razen če je krivec nekdo “od znotraj”.

Tako Slack kot HipChat sta lastniška produkta in poleg teh obstaja še ena alternativa, ki je zaprtokodna, vendar kljub temu kvalitetna. Ryver je zanimiv zato, ker je koda lastniška in deluje na oblaku, je pa produkt kot celota popolnoma brezplačen. Ponuja podobne tehnikalije kot brezplačna verzija Slack-a, vendar ne omejuje števila integracij, ki se jih lahko uporabi (Slack ima limit 10-ih aplikacij ali storitev), ali števila sporočil v bazi, med katerimi lahko iščemo (Slack jih omejuje na 10.000 zadnjih sporočil.

Najnovejša konkurenca Slack-u na sceni je program Microsoft Teams. Spet storitev v oblaku kot smo že navajeni, znova pa gre za aplikacijo, ki se osredotoča na skupinsko komunikacijo/kolaboracijo in omogoča skupinam in podskupinam ustvarjanje lastnih kanalov in delanje na skupinskih projektih preko tekstovnih pogovoriv, deljenja datotek, skupnega koledarja ter video in avdio pogovorov. Microsoft Teams omogoča uporabo različnih orodij za različne tipe komunikacije. Velik plus za dotični program je integracija s paketom Office, ki olajša dodajanje članov napram ostalim kolaboracijskim aplikacijam.

Dobra novica je, da obstaja kar nekaj odprtokodnih alternativ Slack-u. Med njimi so še posebej dobro znane Mattermost, Zulip in Rocket.Chat. Ko ima podjetje dostop do kode, lahko samo popravlja in modificira program. To je seveda velika prednost, kajti na tak način lahko programerji popolnoma prilagodijo orodje potrebam podjetja ali kakršnekoli druge delovne skupine.