10 temačnih izumov 21. stoletja

Nekateri od naštetih izumov imajo seveda še vedno pozitiven potencial, a le če bodo z njimi upravljale prave roke. V nasprotnem primeru pa lahko prinesejo zelo črn scenarij. Poglejmo, kateri so sporni izumi 21. stoletja in kakšne negativne posledice potencialno prinašajo …


Avtonomni vojaški roboti
To, da vojaška tehnologija napreduje praktično iz dneva v dan, ni nobena skrivnost. Ena najbolj naprednih in hkrati skrb vzbujajočih tehnologij pa so v zadnjem času avtonomni vojaški stroji, ki lahko brez človeškega nadzora streljajo na ljudi. Južna Koreja na primer uporablja avtonomne robote za “varnostne” namene ob ščitenju zgradb in meje, vendar se lahko te robote sprogramira tudi tako, da dejansko ustrelijo vsakogar, ki jim pride na pot. Kampanja proti razvoju in uporabi avtonomnih vojaških robotov je bila podprta s strani Združenih narodov in 32 držav po vsem svetu.


Botneti
Za vse tiste, ki morda ne veste, botneti nastanejo takrat, ko hekerji prevzamejo nadzor nad velikim številom računalnikov. V skrajnih primerih lahko pride tudi do hekerskega napada na več milijonov naprav, do zdaj pa smo bili že priča tovrstnim velikoobsežnim napadom na finančne institucije, elektronske baze uporabnikov in podobno. Pogosti so tudi hekerski vdori v strežnike, ki jih napadalci z botneti namenoma preobremenijo, da ne prenašajo več zasedenosti in preprosto “padejo dol”. Hekerski napad na Dyn je na primer onesposobil dobršen del vzhodne obale ZDA in aplikacije Twitter, Reddit in Netflix. Botneti so danes vse bolj mogoča vrsta napada, saj hekerji lahko vdrejo v praktično vse naprave, ki so priključene na internet.


Umetna inteligenca
Pametne robote že dolgo poznamo iz pop kulture, v zadnjem času pa so zaživeli tudi v realnosti. V strokovni javnosti se že kar nekaj časa pogovarjajo o tem, ali je umetna inteligenca nekaj dobrega ali slabega. Celo pokojni Stephen Hawking je opozoril, da je umetna inteligenca največja nevarnost, ki preti človeštvu, k temu mnenju pa se pridružuje tudi Teslin Elon Musk, ki sicer tudi sam vlaga v razvoj umetne inteligence, a kot pravi, s strogimi varovalnimi ukrepi. Danes je sicer umetna inteligenca že sposobna producirati lažne novice, vedno bolj pa ogroža tudi različne poklice, ki naj bi jih avtomatizirala, tako da prisotnost človeka ne bi bila več potrebna. Vsekakor ima umetna inteligenca tudi potencial, da nam olajša življenja in izboljša svet, a po mnenju mnogih ima še večji potencial za negativne posledice na naš svet.


Genski inženiring
Področje, ki ima neizmeren potencial na področju medicine: s spremembo genskih zapisov lahko pozdravimo celo virus HIV, se borimo proti malariji in številnim drugim boleznim. Kljub temu pa obstaja kar nekaj etično spornih načinov uporabe. Na primer sprememba genov pri zarodku, še preden se ta razvije v fetus. Pri tem se porajajo številna vprašanja o tem, ali bodo čez čas otroci narejeni kar “po meri staršev”, odpirajo se debate o socialnem inženiringu ter igranju “Boga” in tako naprej.


Izginjajoča brezpilotna letala
Od njihove prve uvedbe v 80. letih prejšnjega stoletja, brezpilotna letala veljajao za enega najbolj spornih vojaških izumov. Kljub njihovi učinkovitosti in izjemnim vojaškim rezultatom, so številni posamezniki in organizacije, vključno z Združenimi narodi, zaskrbljeni nad njihovim neupoštevanjem civilnih žrtev pri lansiranju zračnih napadov. Kot trdijo aktivisti, ki se zavzemajo za ukinitev teh letal, naj bi ti s svojimi brezosebnimi in krutimi napadi tudi spodbudili številne civiliste, ki živijo na teh vojnih območjih, k pridruževanju lokalnim terorističnim skupinam. V današnjem času pa se je pojavila še nova skrb, in sicer droni, ki lahko izginejo brez sledi. Ameriška agencija DARPA na primer v tem trenutku razvija dron Icarus, ki je zmožen ravno tega. Torej izginotja, ko izvrši svojo nalogo. Ti droni so narejeni iz micelija, semenskega materiala za gojenje gob, kar jim omogoča, da se po uporabi razkrojijo, kot kakšen organski odpadek ob cesti, in za sabo ne pustijo nobene sledi. Trenutno so še v uporabi za dostavne naloge, a se že pojavljajo skrbi, da bi se lahko kmalu znašli tudi v vojaških in vohunskih misijah.


Sociometrični senzorji
Nosljiva tehnologija je danes že nekaj povsem normalnega. Veliko ljudi nosi pametne ure, pametne prstane, pametne zapestnice in pametne ogrlice. Podatki, ki jih te naprave zbirajo, so različne narave, od štetja korakov do spremljanja delovanja srca. Google je pri tem stopil še korak naprej in bankam ponudil biometrične senzorje, ki merijo produktivnost zaposlenih, na Švedskem pa na primer obstaja neko podjetje, ki ima 50 zaposlenih z vgrajenimi biometričnimi čipi, ki spremljajo njihove delovne aktivnosti. Si predstavljate, da vas vaš nadrejeni nagradi ali kaznuje, glede na podatke, zbrane iz dotičnih senzorjev? Ali pa celo, da ima vpogled v vaše vzorce spanja? Brrr, verjetno vas ob tej misli kar zmrazi. Ampak kar je bila nedavno le Orwellova znanstvena fantastika, zdaj že počasi postaja realnost.


Oboroženi računallniški virusi
Računalniški virusi obstajajo vse od leta 1970. Dolga leta so se uporabljali predvsem za politični aktivizem in osebno korist (na primer pridobitev financ ali informacij na nedlovoljen način), v zadnjem času pa smo priča pojavu škodljive programske kode, ki se je sposobna samodejno “razmnoževati” in se uporablja pri prikritih vojaških operacijah. Eden takšnih primerov je virus Stuxnet, ki naj bi ga razvili v laboratorijih ameriške in izraelske vojske, mišljen pa je bil kot digitalno orožje za uničenje iranskega jedrskega programa. Stuxnet so uspeli infiltrirati v iransko jedrsko bazo, kjer naj ohromil 1000 centrifug in upočasnili razvoj iranskega programa za plemenitenje urana. Iranska vlada je napad z virusom priznala, a zanikala, da je bil pri svojem poslanstvu uspešen. Ne glede na to pa bi bile posledice lahko precej bolj drastične. Lahko bi prišlo do jedrske eksplozije, ali pa bi infiltracija takšnega virusa vodila v vojno med državmi. Takšni virusi imajo lahko zelo negativne posledice, saj lahko onesposobijo celotne mreže elektrike in vojaške sisteme, kar pomeni, da v skrajnih primerih lahko napadena država ostane brez vsakršne zaščite.


Napredni patogeni
Skozi zgodovino smo bili priča številnim epidemijam, ki so nosile krute posledice. Bubonska kuga, španska gripa, SARS in še bi lahko naštevali. In namesto, da bi se z napredkov tehnologije v medici še bolj posvetili iskanju zdravil za najbolj smrtonosne bolezni, se raje vlaga veliko denarja v dodatno “izboljšavo” virusov, ki so povzročili naštete epidemije. Logično, kajne? Napredni patogeni so del javnega in strokovnega diskurza že od leta 2011, ko je nekemu znanstveniku uspelo narediti virus H5N1 (ptičja gripa) še bolj prenosljiv in s tem še bolj nevaren. Razlog za to je sicer v osnovi plemenit. Na ta način naj bi namreč lahko virus bolje preučevali, a se ob tem ne moremo izogniti misli na morebitne negativne posledice takšnih raziskav. Do velike težave namreč lahko pride, če takšen virus “pobegne” iz varovanega okolja v svet. Navadno so laboratoriji, ki preučujejo te zadeve na univerzah in v središčih mest, kar pomeni, da bi lahko v slabem scenariju prišlo do instantnih milijonskih okužb.


Družbena omrežja
Fenomen družbenih omrežij se je začel širiti s prihodom Friendsterja, potem MySpaca in nato seveda Facebooka, Twitterja in Instagrama. Vsa ta omrežja danes služijo kot veliki povezovalci sveta v eno veliko skupnost. Na žalost imajo poleg določenih pozitivnih lastnosti tudi številne negativne. Ena od najbolj aktualnih, v luči Facebookove afere z zlorabo osebnih podatkov in podjetjem Camebride Analytica, je zagotovo zasebnost. Potem so tu raziskave, ki kažejo, da aktivna raba družbenih omrežij vodi v napetost, stres in celo depresijo z zelo hudimi posledicami. Nikakor pa ne smemo pozabiti niti na širjenje lažnih novic, ki so v zadnjih nekaj letih postale ena glavnih jedi na “meniju” vseh političnih razprav in medijev.


Samomorilni stroj
Evtanazija je veliko preširoka tema, da bi jo lahko v celoti obdelali v tem članku, saj zadeva področja psihologije, filozofije in še česa drugega. Kljub temu naj povemo, da je mednarodna skupina za evtanazijo Exit v javnosti začela razpravo o sistemu Sacro, napravi, ki uporabnikom omogoča, da se ubijejo – zelo diskretno, mirno in hitro. Stroj je dobil ime po egipčanskem sarkofagu, sporen pa je tudi zaradi tega, ker je narejen s 3D tiskalnikom, kar pomeni, da bi ga v končni fazi lahko ustvaril in uporabil vsak, ki bi se dokopal do načrtov zanj. Stvaritelj naprave pravi, da je pravica do samomora ena osnovnih človekovih pravic in da bi moral vsak sam odločati o svoji usodi. Morda ima do neke mere prav, a v resnici je na svetu veliko ljudi z zamegljenim razumom in psihološkimi motnjami, zaradi kateri se niso sposobni objektivno odločati o stvareh in videti realne slike. Zato bi moral biti dostop do takšnih naprav strogo omejen.


Zgoraj smo vam torej predstavili 10 temačnih izumov 21. stoletja, ki so bili narejeni z dobrim namenom, vendar so hitro pokazali tudi zelo “negativen potencial”. Ljudje smo tisti, ki odločamo o tem, kako uporabljamo stvari in v kakšne namene. Vsi ti temačni scenariji so tukaj zaradi nas in samo mi jih lahko zaustavimo, če že ni prepozno.