Zaznavanje informacij iz okolja bo popolnoma spremenilo našo interakcijo s tehnologijo

Prihodnost računalništva je v bogatih uporabniških izkušnjah, ki temeljijo na zaznavanju informacij iz okolja, je udeležencem uvodnega predavanja na dogodku Intel Developer Forum povedal Justin Rattner, podpredsednik podjetja Intel, tehnološki direktor v podjetju, vodja laboratorijev Intel Labs in raziskovalni vodja.

Rattner je opisal, kako lahko zaznavanje okolja, v katerem se nahaja uporabnik, popolnoma spremeni naravo naših interakcij z informacijskimi napravami in storitvami, ki jih zagotavljajo. Računalniške naprave postajajo čedalje bolj zmogljive, zagotavljajo boljšo povezljivost in vključujejo inovativne možnosti zaznavanja. Intelovi raziskovalci so tako osredotočeni na zagotavljanje uporabniških izkušenj, ki temeljijo na zaznavanju okolice in kontekstov, v katerih se nahaja uporabnik. Te naprave bodo predvidele potrebe uporabnikov, jim svetovale ter jih skozi življenje vodile na način, ki bi ga lažje pripisali osebnemu pomočniku kot tradicionalnemu računalniku. Računalništvo, ki bo temeljijo na informacijah iz okolja, bo prek strojnih in programskih tipal odprlo priložnosti razvijalcem, da ustvarijo naslednjo generacijo izdelkov na platformi podjetja Intel.

Okolica: temelj za rešitve prihodnosti

Rattner je povedal, da je računalništvo, ki temelji na informacijah iz okolja, drugačno od današnjih preprostih aplikacij s tipali.

“Moje koordinate GPS in smer, v katero sem obrnjen, mojemu pametnemu telefonu ne povejo veliko,” je povedal Rattner. “Predstavljajte si napravo, ki uporablja različne vrste tipal, s katerimi ugotovi, kaj delate v določenem trenutku. Morda spite v postelji ali pa tečete s prijatelji. Strojna tipala zagotavljajo informacije o tem, kje ste in kakšni so pogoji okoli vas. Prihodnje naprave bodo te podatke povezale z informacijami iz programskih tipal, kot so koledar, vaše družabno omrežje in pretekle odločitve. Tako se bodo stalno učile o tem, kdo ste, kako živite in kako delate ter se zabavate. S tem, ko vaše naprave zbirajo informacije o vašem življenju, lahko pričnejo predvidevati vaše potrebe. Predstavljajte si, da vam osebni računalnik svetuje, da se na sestanek odpravite 10 minut prej, ker je na cesti zastoj. Pomislite na daljinski upravljalnik, ki se zaveda okolice in lahko v trenutku ugotovi, kdo ga drži, ter v skladu s tem nastavitve pametne televizije prilagodi tej osebi. Vse to se morda sliši kot znanstvena fantastika, vendar vse to obljubljajo možnosti računalništva, ki se zaveda svoje okolice, in številne načine uporabe lahko že danes prikažemo v svojih laboratorijih.”

Rattnerju se je na odru pridružil Tim Jarrell, podpredsednik in založnik potovalnih priročnikov Fodor’s Travel. Jarrel je prikazal preizkusnega potovalnega pomočnika založbe Fodor, ki deluje na mobilni internetni napravi in je bil zasnovan v sodelovanju s podjetjem Intel. Pomočnik v realnem času svetuje turistom in pri tem uporablja številne vire informacij o okolici, kot so osebne potovalne želje, pretekle aktivnosti, trenutna lokacija in koledarske informacije. Pomočnik lahko na uporabnikovo zahtevo celo ustvari potovalni spletni dnevnik z označenimi fotografijami in video posnetki, ki so jih popotniki posneli na poti.

Rattner je prikazal tudi z družabnimi informacijami podprte storitve (Socially ENabled Services – SENS). Gre za raziskovalni projekt, ki lahko zazna in razume dejavnosti v realnem času ter na željo uporabnika te informacije posreduje neposredno prijateljem in družini. Informacije so prikazane v obliki animiranih ikon, ki so lahko prikazane na kateremkoli zaslonu – osebnih računalnikih, pametnih telefonih in televizijskih sprejemnikih.

“Ob razvoju teh novih načinov zaznavanja, zbiranja in izmenjave informacij o okolici smo čedalje bolj osredotočeni na zagotavljanje zasebnosti in varnosti, saj bo kmalu povezanih več milijard naprav, ki bodo nudile napredne možnosti,” je povedal Rattner. “Naša vizija je omogočiti napravam, da ustvarjajo in uporabljajo informacije o okolici ter tako zagotavljajo bistveno boljšo uporabniško izkušnjo. Ob tem pa morajo zagotoviti varnost in zasebnost uporabniških osebnih informacij. Temelj te nove ravni varnosti so številni prihajajoči pristopi, ki temeljijo na Intelovi strojni opremi in močno izboljšajo sposobnost vseh računalniških naprav, da se ubranijo pred morebitnimi napadi.”

Tehnološki direktor podjetja Intel je prav tako predstavil vizijo, kako nam bodo v vsakodnevnem življenju pomagale tehnologije zaznavanja slik in zvoka, ki bodo sposobne učenja in povezovanja z internetom. Kmalu bomo lahko na svoja oblačila ali očala pritrdili majhno kamero, ki bo v realnem času analizirala vse, kar vidimo, in poiskala ustreznice v preteklih informacijah. Tako nam bo lahko v uho prišepnila imena ljudi, ki stojijo pred nami. Poleg tega bodo lahko te naprave dostopale do interneta in tihe verbalne informacije obogatile z dejstvi o osebi, ki so pomembna v določenem trenutku. Danes tovrstno razumevanje slik sicer še vedno zahteva zmogljivosti superračunalnika. Toda v prihodnosti bodo bolj zmogljivi in izredno energijsko učinkoviti procesorji na voljo celo v mobilnih napravah in bodo lahko zagotovili tudi te zmožnosti.

Izkoriščanje informacij o okolici

Razvoj privlačnih uporabniških izkušenj zahteva poglobljeno poznavanje in razumevanje uporabniškega vedenja in želja. Genevieve Bell, raziskovalka v podjetju Intel in vodja laboratorija za raziskovanje interakcij in uporabniških izkušenj, se je na odru pridružila Rattnerju in spregovorila o osnovah oblikovanja uporabniških izkušenj.

“Naš cilj je razvijati izkušnje, v katere se uporabniki zaljubijo,” je povedala Bellova. “Naključna uporaba informacij o okolici lahko ustvari negativno izkušnjo. Ključnega pomena za uspešno uporabo informacij o okolici je pristop, osredotočen na uporabnike, in za nas se to začne z ugotavljanjem, kaj je ljudem všeč.”

Ob zaključku svojega nagovora je Rattner prikazal največji dosežek na področju tipal – vmesnik med človeškimi možgani in računalnikom. S projektom Human Brain želi Intel ljudem nekoč omogočiti, da bodo neposredno komunicirali z računalniki in mobilnimi napravami. Laboratoriji Intel Labs na projektu sodelujejo z univerzo Carnegie Mellon in univerzo v Pittsburghu ter raziskujejo, kaj je mogoče o posameznikovih procesih spoznavanja ugotoviti iz njihovih vzorcev možganske aktivnosti.