V letu 2017 je Google odstranil 3,2 milijarde oglasov, 90.000 spletnih strani in 700.000 mobilnih aplikacij

Google, največji svetovni spletni iskalnik in nesporni kralj med digitanlnimi oglaševalci, ima kar nekaj dela s kritikami, ki letijo na račun širjenja zavajajočih ali napačnih informacij preko njihovih platform. Ravno pred kratkim se je Google odločil, da počisti zgoraj omenjeno, “slabo” vsebino – pa naj so to zlonamerne spletne strani, “get-rich-quick” sheme, žaljive vsebine, ali lažne novice – in danes so objavili zdaj že tradicionalno poročilo o napredku.
Gledano v celoti lahko opazimo, da je bil Google v letu 2017 najbolj strog do zdaj – to naj bi bil rezultat novih tehnik detekcije in novih predpisov, kaj je dovoljeno in kaj ni. Google je v letu 2017 dodal 28 novih predpisov za oglaševalce in dodatnih 20 za avtorje (založnike). Vse to s ciljem po kakovostnejši uporabniški izkušnji.
Tukaj je nekaj najpomembnejših rezultatov poročila:

• V letu 2017 je Google odstranil 3,2 milijarde oglasov, ki so kršili pravila okrog škodljivosti, zavajanja in žaljivosti vsebine – skoraj dva-krat toliko kot v letu 2016, ko je Google odstranil “zgolj” 1,7 milijarde oglasov. Google je poleg tega blokiral preko 320.000 avtorjev iz oglaševalskega omrežja (več kot tri-krat toliko kot leta 2016, ko je številka dosegla 100.000) in 90.000 spletnih strani. Številka, ki pa zagotovo najbolj šokira, je 700.000 odstranjenih mobilnih aplikacij.
• Google je lansko leto prvič predstavil tudi “page-level” pravila – način ocenjevanja vsebine ne samo na ravni celotne spletne strani, temveč tudi na posameznih podstraneh. S tem novim pristopom je Google na mesečni ravni uspešno detektiral preko 2 milijona spletnih strani, ki so dobile prepoved uporabe Google ads storitve..
• Zanimivo je tudi pogledati, znotraj katerih kategorij so se dogajale kršitve. Preko 12.000 spletnih strani je kršilo pravila glede uporabe vsebine iz drugih legitiminh strani (spet skok iz 10.000 v letu 2016), 7.000 AdWords računov je bilo ukinjenih zaradi “tabloidizacije” – predstavljanja spletnih strani kot novih organiazcij, ko to niso (leta 2016 jih je bilo zgolj 1.400).
• Google je poleg tega odstranil 130 milijonov oglasov zaradi zlonamerne rabe kot je recimo poizkušanje dostopa do podatkov v Googlovem “ad review” programu. 79 milijonov oglasov je bilo odstranjenih zaradi tega, ker je klik na njih vodil do zlonamerne programske opreme, 400.000 strani pa je vsebovalo že nastavljeno zlonamerno programsko opremo. Google je identificiral še 66 milijonov “trick and klick” oglasov in 48 milijonov oglasov, ki so uporabnike pretentali k prenosu neke programske opreme.
• V sklopu zadnje kategorije, ki raziskuje zavajanje uporabnikov, se Google trudi, da bi hitreje prepoznaval oglase, ki zavajajo uporabnike na tak ali drugače način (recimo študenti, ki se predstaljajo kot odvetniki itd.).
• Novembra 2017 je Google razširil in posodobil pravila glede tega, kaj pade v kategorijo “zavajajoča vsebina”. Na podlagi tega so uspeli detektirati 11.000 spletnih strani, ki so bile na sumu. Blokirali so 650 strani in 90 avtorjev vsbin. To sicer ni tako visoka številka, namreč leto poprej so identificirali 1.200 strani, blokirali 340 strani in odstranili 200 avtorjev.

Že res, da morda Google vedno več pozornosti namenja filtraciji vsebine, ki tako postaja “čistejša”, vendar se hkrati poraja vpašanje, kolikšen odstotek ta blokirana in odstranjena vsebina predstavlja napram celotni vsebini Googlovega inventarja – vse spletne strani, aplikacije, oglasi itd. Glede na to, da se Googlovo poslovanje širi iz dneva v dan in da število vsebin raste iz leta v leto, je prej omenjeni odstotek morda enak, le primerjamo leta med seboj. Ali to pomeni, da Google dejansko ne dela tako korisotno delo kot se zdi na prvi pogled? Ali celo obstaja možnost, da se odstotek izbrisanih oglasov in strani celo zmanjšuje?

Ne glede na vse je praktično nujno, da Google še naprej nadaljuje v tem ritmu – ne samo zaradi tega, ker je to dejansko pravilna stvar, temveč zato, ker bi ga nasprotno uničilo. Če Google dolgo časa ignorira uporabnike in kvaliteto vsebin, ki jim jo nudi, ljudje to opazijo in najdejo alternative, za katere se trenutno zdi, da jih vbistvu ni.

Scott Spencer, direktor Trajnostnega oglaševanja pri Googlu v svojem blogu piše nekako tako: “Če želimo, da splet, ki je sprejel oglase za svoje, deluje, potem moramo zagotoviti varen prostor, kjer se uporabniki lahko naučijo kaj novega, so kreativni in od tega nekaj zaslužijo. Na žalost lahko pogosto opažamo, kako zlonamerne napade vodijo velike skupine in vse to škodi celotnemu spletnemu ekosistemu”.

Predstavljeno poročilo je prišlo na plano ravno v času, ko se Google zelo proaktivno loteva zlonamerne vsebine na eni svojih najbolj popularnih platform, YouTube-u. Februarja je tehnološki gigant naznanil, da bodo zelo resno filtrirali videe, ki se objavljajo na YouTube. Vsi tisti, ki objavijo video, ki se ne sklada z vsemi Googlovimi pravili, bodo kaznovani. Kakšne bodo kazni? Google se je odločil, da bo avtorje vsebin kaznoval tam, kjer jih najbolj boli: z omejevanjem zaslužka in vidnosti videov. To pomeni, da ne glede na to, kako “dober” je video, bo na YouTubu zavzel zelo nizko pozicijo.

Ravno ta teden je Google sprožil svojo drugo linijo napada, s katero želi dvigniti raven govora okgrog vprašljive vsebine: načrt je takšen, da bo Google objavljal alternativna dejstva iz Wikipedije, poleg videov, ki bodo prepoznani kot vsebina, ki vsebuje raznorazne teorije zarot (kako točno bo Google določil, kateri videi so zarote, še ni točno znano).

Ne glede na to, koliko kršiteljev bo Google dejansko ujel, bo vedno več tistih, ki objavljajo vprašljive vsebine. Trendi se gibljejo v smer vse večje količine objav in to pomeni, da bo vse več tudi objav s “prepovedano” vsebino. Spencer pravi, da so letošnje glavne tarče oglasi v nereguliranih in špekulativnih finančnih vodah kot so binarne opcije, kriptovalute, tuji trgovalni trgi in CFD-ji. Takšna in podobna področja, kjer ni točno znano “kdo pije in kdo plača”, so za nadzor tudi najbolj nehvaležna. V teh področjih je seveda težko nekomu razložiti, da je nekaj naredil narobe, če sploh ni podlage, na kateri ga lahko obtožiš za napako.

Kot zadnje, kar je bilo izpostavljeno v poročilu je tudi igranje na srečo. Google si želi boljšega sodelovanja z organizacijami, ki se borijo proti različnim tipom zasvojenosti in podobnimi problemi, vendar se pri podjetju nekoliko bojijo tega področja, saj se zavedajo spolzkosti terena.