V digitalizacijo morajo biti v podjetju vključeni vsi

Danes se strojna oprema  razvija v duhu industrije 4.0 in IoT, kar pa posledično pomeni, da imajo podjetja že pri osnovnih komponentah skladiščne opreme možnost integracije s krovnimi sistemi za upravljanje, preko katere lahko optimizirajo izrabo strojne opreme oziroma operaterja opolnomočijo s celo vrsto podatkov, ki mu omogočajo hitrejše in bolj produktivno delo.  O tem smo se pogovarjali z Matjažem Kocijančičem, poslovno razvojnim inženirjem v podjetju Jungheinrich.

Kakšni so trendi digitalizacije na področju intralogistike in skladiščnega poslovanja?

Stranke so danes ob povpraševanju bistveno bolj izobražene, zavedajo se potenciala na področju digitalizacije, zato jih vedno zanima, kako strojno opremo čim bolje izkoristiti tudi v tem kontekstu.

Če bi moral izpostaviti specifičen trend, ki ga zaznavamo na področju digitalizacije, je to vsekakor avtomatizacija intralogističnih procesov. Intralogistika je danes nedvomno gonilna sila vseh strateških naložb. Zakaj? Ročne in delno avtomatizirane/rešitve, kjer sta človek in natisnjen delovni nalog še vedno glavna akterja, pri poslovnih procesih dopuščajo veliko mero fleksibilnosti in kaotičnosti. Poznamo izraz »papir vse prenese«. Ko pa govorimo o polno avtomatizirani strojni opremi (primer avtomatiziranega paletnega skladišča), je digitalizacija vseh procesov od vhoda blaga v skladišče do odpreme predpogoj.

Kje pa podjetja naletijo na težave?

Podjetja se po večini osredotočajo na tehnične karakteristike strojne opreme. Ogromne organizacijske spremembe in posege v informacijsko infrastrukturo, ki po kompleksnosti predstavljajo večji del procesa, pa puščajo ob strani.

Pri procesu nakupa avtomatiziranih rešitev posledično zaznavamo dva tipa organizacij. Velika podjetja, ki imajo avtomatizacijo “v krvi” (avtomobilska industrija, farmacija …) ter majhna in srednja podjetja, ki si želijo narediti korak naprej, vendar jih njihova agilna narava ovira pri načrtovanju dolgoročnih investicij, saj se težko podredijo visoki stopnji standardizacije, ki jo prinaša avtomatizacija.

Na kaj morajo torej mala in srednja podjetja biti pozorna?

Avtomatizirana strojna oprema ni čarobna paličica, ki bo z enim zamahom optimizirala poslovanje in ustvarila velike prihranke. Izbira strojne opreme in tehnične karakteristike pride na vrsto ob koncu. Organizacija mora v prvi vrsti ugotoviti, ali je naložba v avtomatizacijo sploh poslovno upravičena, za to pa je potrebna temeljita analiza poslovanja. Dobavitelji strojne opreme odigrajo največjo vlogo kasneje, ko so potrebe dobro definirane in je potrebno oblikovati tehnično rešitev.

Dobro se je tudi zavedati, da dobavitelj strojne opreme ne bo dobavil tudi vseh potrebnih organizacijskih sprememb, prilagodil procesov in informacijske infrastrukture, čeprav je zahtevano, da je zadeva »povezana z njihovim sistemom«. Vedno poudarjam, da je strojna oprema sam vrh piramide avtomatiziranih rešitev, ostalih 90 % temeljev mora zagotoviti organizacija. Bolj razvita kot je digitalna kultura v podjetju, večje so možnosti za uspeh. V Jungheinrichu dajemo velik poudarek na to, da stranke že v samem začetku dobro pripravimo na to, da je potrebno v proces analize in specifikacije rešitve dovolj zgodaj vključiti vse oddelke v podjetju.

Ali obstajajo kakšne alternative temu, na videz zelo zapletenemu procesu?

Tržne raziskave so pokazale, da mala in srednja podjetja k avtomatizaciji lažje (in zelo uspešno) pristopajo preko manj kompleksnih pilotnih projektov, kjer si izberejo manjši del procesa, ga avtomatizirajo in se na njem učijo. Dobre prakse potem postopno multiplicirajo še na ostale procese. Ta proces smo v Jungheinrichu tudi v praksi zaznali kot učinkovit, vendar pa od podjetja vseeno zahteva določeno mero strateške usmeritve. Dober korak v smeri avtomatizacije so tudi pol avtomatizirane rešitve, pri katerih operater deluje le še v vlogi manipulatorja blaga, tok informacij in proces pa sta polno digitalizirana. V Jungheinrichu imamo za ta namen razvit večkrat nagrajeni logistični vmesnik, preko katerega svojo strojno opremo integriramo s sistemi za upravljanje poslovanja. S tem konceptom v mislih Jungheinrich tudi razvija t. i. AGV viličarje (avtonomne), ki so osnovani na serijskih viličarjih, na katere lahko kasneje namestimo avtomatske komponente in zagotovimo najprej delno, kasneje pa popolnoma avtomatizirano rešitev. (P.R.)