Ustanovitev Iniciative programski patenti

www.patenti.si

Iniciativo programski patenti so ustanovile štiri organizacije, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo in želijo opozarjati na pomanjkljivosti in slabe lastnosti predlagane evropske Direktive o patentiranju računalniško izvedenih izumov. V petek, 24. junija, bo o primernosti te direktive podala izjavo Gospodarska zbornica Slovenije, Dokončna odločitev pa leži pri sedmih slovenskih evroposlancih, ki bodo predvidoma v sredo in četrtek, 5. in 6. julija, v Strasbourgu glasovali o sprejemanju direktive.

Vsi potrošniki, razvijalci in kupci računalniških programov se lahko o (ne)podpori te direktive opredelijo na prvem eReferendumu na spletnem mestu http://programski.patenti.si. Rezultati eReferenduma bodo evroposlancem predloženi pred glasovnjem v Strasbourgu.

Pobudniki Iniciative programski patenti so Društvo uporabnikov Linuxa – LUGOS, Sekcija slovenskih proizvajalcev programske opreme – KODA.SI, Center Kiberpipa in Komunikacijsko informacijski servis ŠOU v Ljubljani – KISS, ki so se združili pod skupno pobudo z namenom pravočasno opozoriti glavne politične in gospodarske akterje na škodljive posledice trenutne oblike evropske direktive o patentiranju računalniško izvedenih programov. Strinjajo se, da je direktiva nujno potrebna, vendar trenutna oblika škoduje tako gospodarstvu kot tudi razvijalcem in uporabnikom programske opreme, zato želijo svoje pripombe predstaviti sedmim slovenskih evroposlancem in zainteresirani javnosti.

Škodljive posledice uvedbe direktive bodo občutili tako razvijalci programske opreme kot tudi potrošniki in kupci računalniških programov, saj se zaradi visokih stroškov patentiranja pričakuje povečanje stroškov razvoja računalniških programov za 20 do 30 odstotkov, kar bo močno dvignilo ceno nakupa, število ponudnikov programske opreme pa se bo zmanjšalo.

Največ bodo z direktivo pridobili veliki razvijalci programske opreme, kot so IBM, Microsoft in podobne mednarodne korporacije, saj jim direktiva omogoča ovirati manjša in srednja podjetja, ki tako ne bodo več zmogla pošteno konkurirati največjim v poslu. Zaradi direktive se lahko mnogi samostojni razvijalci programske opreme znajdejo na zatožni klopi, saj se ne bodo mogli kosati s pravniki največjih podjetij (kar se je v Evropi že nekajkrat zgodilo). Tako lahko po morebitnem sprejetju direktive v trenutni obliki dolgoročno pričakujemo zmanjšanje kakovosti programske opreme ter povečanje števila patentnih tožb. Omejila pa se bo tudi distribucija brezplačnih programov, kar pomeni omejevanje ponudbe programske opreme predvsem na tista podjetja, ki si bodo ‘patentno igro’ lahko privoščila.

Ker v Sloveniji obstaja pomanjkanje raziskav o podpori direktivi, so se v Iniciativi programski patenti pobudniki odločili sami raziskati mnenje članov Združenja za informatiko in telekomunikaciji GZS. Tako so na vzorcu 257 podjetij, ki se v Sloveniji ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, ugotovili, da se kar 80 odstoten delež vprašanih podjetij s trenutno dikcijo direktive ne strinja, podprli pa so jo samo trije odstotki vprašanih. Na spletnem mestu www.patenti.si so pobudniki postavili javni forum, kjer so dobrodošla mnenja za in proti trenutnemu besedilu ter o amandmajih, ki jih predlagajo poslanci evropskega parlamenta.

Pred odločitvijo Gospodarske zbornice Slovenije, ki bo v petek, 24. junija, podala svoje mnenje o trenutni dikciji direktive oziroma o predlaganih parlamentarnih popravkih, bodo pobudniki direktive na GZS predložili rezultate raziskave, opravljene med slovenskimi podjetji.

Evropskim poslancem Mihi Brejcu, Mojci Drčar Murko, Romani Jordan Cizelj, Jelku Kacinu, Ljudmili Novak, Borutu Pahorju in Lojzetu Peterletu pa bodo pobudniki Iniciative programski patenti v naslednjih dneh poslali podrobnejši opis razlogov za sprejem nujnih parlamentarnih amandmajev. Že danes si je obilico razlogov za popravek direktive možno ogledati na strani www.patenti.si.

Na e-naslovu info@patenti.si lahko pobudnikom Iniciative programski patenti kdorkoli zastavi tudi vprašanja o tej direktivi.