Ali je umetna inteligenca ChatGPT grožnja izobraževanju?

Izobraževalne institucije se sprašujejo, ali tehnologija umetne inteligence (AI) ogroža klasično izobraževanje ali pa gre za orodje, ki bo zaznamovalo novo dobo šolstva. Pedagoge utemeljeno skrbi, da bodo učenci uporabljali (za zdaj) brezplačno in dostopno orodje umetne inteligence ChatGPT za pisanje nalog, namesto da bi jih pisali sami. To lahko zelo hitro ogrozi pripravljenost celih generacij učencev, ki posledično ne bodo razvili spretnosti, kot so kritično mišljenje, razmišljanje izven ustaljenih okvirjev, pisanje in raziskovanje.

Orodja z umetno inteligenco, ki lahko študentom prihranijo nekaj minut ali celo več ur raziskovanja, vzbujajo pomisleke glede goljufanja, padca akademskih zmožnosti in predvsem izgube sposobnosti učenja. Največja grožnja po mnenju številnih pedagogov je, da bodo učenci postali leni misleci, ki bodo sčasoma izgubili vseživljenjske veščine, kot sta raziskovanje in razmišljanje.

Torej, najnovejši sovražnik izobraževanja je klepetalni robot ChatGPT, ki lahko dostopa do ogromne baze podatkov (trenutno vse do leta 2021) in z umetno inteligenco pripravi smiselne tvorbe in rešitve na kompleksna vprašanja. Še bolj impresivno pa je, da to lahko stori v različnih jezikih, tudi v slovenščini. Podrobno razlago, kaj je ChatGPT, kako deluje in kaj vse zmore ta umetna inteligenca, si lahko preberete v članku z naslovom “Kaj je umetna inteligenca ChatGPT?”, ki je bil objavljen v zadnji lanskoletni številki Računalniških novic.

ChatGPT naj bi odpravil visokošolsko izobraževanje, novinarstvo, programiranje in številne druge panoge, če gre verjeti nasprotnikom umetne inteligence. Po mnenju razvijalca Gmaila Paula Buchheita naj pred njim ne bi bil varen niti Google. Ta je 1. decembra tvitnil, da bo najbolj razširjeni brskalnik v roku dveh let doživel veliko spremembo.

Še ena karikatura učilnice prihodnosti, ki si jo je zamislilo AI orodje Midjourney.

»Navdušuje internet s svojimi nadčloveškimi sposobnostmi za reševanje matematičnih problemov, pisanje esejev in raziskovalnih člankov na univerzitetni ravni.« NPR

»Izobraževanje morda nikoli ne bo več enako.« RealClearEducation

»To bi lahko predstavljalo nevarnost izobraževanju in ni dobro za otroke.« Beverly Pell, tehnološka svetovalka

»[ChatGPT] bo privedel do krize pri učenju, kar bo učitelje prisililo, da v celoti premislijo o zdajšnjem načinu šolanja.« Crush the College Essay

Kot vedno sta se vzpostavila dva pola z različnimi pogledi na razvijajočo tehnologijo. Svoje mnenje je podal tudi doktor Jason Wingard, vodja globalne miselnosti o razvoju vodenja in prihodnosti dela. Nasprotnike tehnologije spominja, da programi in storitve za reševanje (matematičnih) problemov ter pisanje esejev in člankov obstajajo že vrsto let. Aplikacija Photomath že od leta 2014 omogoča učencem, da fotografijo matematične naloge in v le nekaj sekundah dobijo legitimne odgovore. Šolski uradniki in pedagogi se zavedajo tudi obstoja plačljivih storitev za pisanje člankov. Temu so se prilagodili in naučili, kako jih opaziti.

Po mnenju Wingarda bi morali v vsakem primeru, z umetno inteligenco ali brez nje, »naš učni načrt vsaj vsako leto prilagoditi in nadgraditi.« Te prilagoditve bi upoštevale razvoj novih tehnologij in storitev, ki lahko širijo storitve plagiatorstva in drugih oblik goljufanja. Skoraj vsaka univerzitetna in visokošolska ustanova, tudi v Sloveniji, uporablja namensko programsko opremo za odkrivanje goljufanja in plagiatorstva. Tudi sam razvijalec OpenAI, ki je odgovoren za uspeh umetne inteligence ChatGPT, se je zavezal k brzdanju nove tehnologije. Scott Aaronson, gostujoči raziskovalec pri OpenAI, je dejal, da podjetje »preučuje skrivanje kriptografskih signalov oziroma vodnih žigov v rezultate ChatGPT, tako da jih bo programska oprema proti goljufanju, kot na primer Turnitin, lažje prepoznala.«

Umetna inteligenca ChatGPT ima ogromen potencial za dobro

Če za trenutek odmislimo vse pomisleke, dvome in strahove, Jason Wingard izpostavi, da ima AI ogromno potenciala za izboljšanje življenja in (visokošolskega) izobraževanja.

Ian Bogost, pisec za The Atlantic, pravi, da »[ChatGPT] zagotovo ne bo nadomestil fakultet ali novinarstva ali menedžerjev. Toda tem in drugim domenam ponujajo nov instrument […], s katerim se lahko igrajo z neznansko količino besedilnega gradiva.« Bogost pravi, da bi študentje lahko kritizirali sestavke klepetalnih robotov, odkrivali netočnosti in dodali lastne vpoglede.

Umetna inteligenca ni nezmotljiva, kar je zelo hitro ugotovila podatkovna znanstvenica Teresa Kubacka. AI robotu ChatGPT je postavila vprašanje o izmišljenem têrminu »cikloidni obrnjeni elektromagnon«. Odgovor ni zvenel samo verjeten, ampak je bil tudi podprt s citati, ki pa so se izkazali za lažne.

Sam Altman, soustanovitelj podjetja OpenAI, je potrdil ugotovitve nekaterih uporabnikov in strokovnjakov. Njihova umetna inteligenca ChatGPT je še kako zmotljiva. Kot sam pravi, »ChatGPT je neverjetno omejen, a dovolj dober v nekaterih stvareh, da ustvari zavajajoč vtis veličine.« Preprosto povedano je ChatGPT v primerih, ko nima ustreznega znanja, zmožen ustvariti kompleksno mrežo napačnih informacij, ki v očeh povprečnega uporabnika zveni pravilno. Sposobnost zavajanja in pogosto navajanje napačnih informacij je tudi razlog za prepoved njegove uporabe na priljubljenem programerskem forumu Stack Overflow.

Zagovorniki umetne inteligence so mnenja, da je le-ta lahko odlično orodje za pohitritev določenih nalog, vendar z zavedanjem njenih omejitev. Dober primer sodelovanja med človekom in AI je Jason Fleagle, razvijalec spletnih strani, kateremu je ChatGPT ustvaril programsko kodo za spletno stran, ki pa ni bila popolna. Ampak umetna inteligenca mu je v tem primeru prihranila ogromno časa. Ustvarila mu je nepopolno ogrodje, ki ga (vsaj za zdaj) lahko izpopolni samo človeška roka.

Čeprav je veliko pomislekov o vplivu AI na izobraževanje, se z večino teh ne strinja Ethan Mollick, profesor na šoli Wharton na Univerzi za poslovanje v Pennsylvaniji. Sam AI vidi kot učno spremljevalko, ki jo je že implementiral v svoj učni načrt. ChatGPT mu je pomagal pri razvoju učnega načrta, predavanj, nalog in načina ocenjevanja na magistrski stopnji študija.

Vsaj v tem trenutku pa se zdi, da ima ChatGPT in AI na splošno v šolstvu več nasprotnikov kot zaveznikov.

Črni oblaki na obzorju za ChatGPT?

Avstralske vodilne državne univerze zaradi novih tehnologij že razmišljajo o tem, kako bodo ocenjevale v letu 2023. »Preoblikovanje ocenjevanja je ključnega pomena in to zdaj poteka na naših univerzah, saj želimo prehiteti razvoj umetne inteligence,« pravi Matthew Brown, namestnik izvršnega direktorja skupine Group of Eight Australia.

Univerza Flinders v Avstraliji je bila med prvimi, ki je vzpostavila namensko politiko proti goljufanju z računalniško tehnologijo, vključno s ChatGPT. »Namesto da študentom prepovedujemo uporabo takšnih programov, mora biti naš cilj pomagati akademskemu osebju in študentom pri uporabi digitalnih orodij za podporo učenju,« pravi profesorica Romy Lawson.

V New Yorku so za potrebe formalnega izobraževanja v celoti onemogočili dostop do ChatGPT. Oddelek za izobraževanje je blokiral dostop do programa z navedbo »negativnih vplivov na učenje študentov in pomislekov glede varnosti in točnosti vsebine.«

Komu bo umetna inteligenca napolnila žepe?

Pojavljajo pa se še drugi pomisleki. OpenAI je podjetje iz Silicijeve doline. Ustvarjeno je bilo kot neprofitno, ker naj bi le neprofitno podjetje lahko razvijalo »prijazno« umetno inteligenco, ki bi delala v prid človeštva. Kmalu pa so se začeli pojavljati investitorji, kot sta na primer Elon Musk, Peter Thiel (PayPal) in drugi. Leta 2019 se je z milijardno finančno injekcijo oglasil tudi Microsoft, takoj po tem, ko je OpenAI postalo podjetje z omejeno odgovornostjo.

Vse več kritik je usmerjenih tudi v način učenja ChatGPT. Sprva naj bi umetna inteligenca uporabljala model spodbujevanega učenja (angl. reinforcement learning) za zmanjšanje števila problematičnih/lažnih odgovorov. Pri tem bi se zanašali na ročno izdelani komplet za usposabljanje, ki pa terja velik finančni davek.

Sedaj pa se zdi, da trenutno najbolj vroče AI orodje za učenje in odpravljanje svojih napak uporablja kar uporabnike same. Tako lahko na skorajda brezplačen način dostopa do neverjetnih količin človeških povratnih informacij. Pojavljajo se vprašanja, v kolikšni meri je ta projekt sploh še odprt, in ali je denar zasenčil nedolžno prvotno idejo o blagodejnem razvoju umetne inteligence. Microsoft je prav tako že sklenil sodelovanje, da bi orodje vgradil v iskalnik Bing.

Kakšna bo usoda ChatGPT in umetne inteligence?