Na testu Xiaomi 14 Ultra – dovolj velik napredek?
Xiaomi 14 sem že uspel testirati tik pred njegovo predstavitvijo na MWC-ju v Barceloni. Različice Pro v evropskem prostoru nismo dobili, takrat pa sem lahko le na kratko rokoval z najnovejšim Xiaomi 14 Ultra. Občutek je bil zelo podoben lanskoletnemu Xiaomi 13 Ultra, zato sem nestrpno čakal, da vidim, kaj vse so spremenili in ali je fotografija napredovala še stopničko višje. Za piko na i sem imel redko priložnost, da sem lahko vzporedno testiral HONOR Magic6 Pro, še enega velikana mobilne telefonije. Čeprav ju v nadaljevanju ne bom neposredno primerjal, bodo nekateri izsledki še vedno izhajali ravno iz primerjave, kako sta se obnesla na različnih področjih.
Prednosti | Slabosti |
Odlična zmogljivost | Hitrejše pregrevanje |
Še malenkost boljši zaslon od lanskega | Dizajn ne bo všeč vsakomur |
Operacijski sistem brez navlake in dobro optimiziran | |
Hitro polnjenje in dobra baterija | |
Odlične kamere | |
Xiaomi 14 Ultra cena v Sloveniji?
Xiaomi 14 Ultra 16/512 GB: 1499 €
Xiaomi 14 Ultra – oblikovno enak kot trinajstica
Kaj naj rečem o obliki, kar še nisem rekel lansko leto? Prav veliko se ni spremenilo. Telefon je postal lažji za 8 gramov, ostale dimenzije pa so bolj ali manj enake. Ostal je ogromen telefon z rahlimi krivuljami, ravnimi stranicami in ogromnim ogrodjem kamere, ki je lahko v napoto. Ko ga držiš v roki, je vedno vsaj en prst na lečah kamer, zato jih boste morali tudi redno čistiti. Ker ima tudi moj Huawei Mate 50 Pro podobno ogrodje, sem že nekako vajen, da moj prst nekako objema ogrodje, zato s tem nimam težav. Zasledil sem mnenje, da je telefon slabo uravnotežen, da je vrhnji del pretežak in zlahka zdrsi z rok. Lahko samo rečem, da ne vem, kako ti uporabniki držijo svoje telefone, saj jaz na to ne bi niti pomislil.
Še vedno pa nisem spremenil mnenja o usnjenem zaključku. Usnje je prijetno na dotik, spet pa se konča tik pred stikom s stranico. Če potegnem črto, si telefon po obliki zlahka zapomnim, nad njo pa vseeno nisem navdušen. Obstajajo lepši telefoni, nazadnje me je najbolj impresioniral Xiaomi Redmi 13 Pro+ v mični vijolično-modri kombinaciji, še vedno pa ne morem pozabiti »marmornega« Huawei P60 Pro.
Malenkost boljši zaslon, ki pa je bil že prej odličen
Kolosalni telefoni so mi po godu, saj pri igranju iger in branju cenim vsak razpoložljiv palec. Ja, v žepu jih toliko bolj čutiš, tudi uporaba z eno roko ni vedno najlažja, a vse to večjim telefonom oprostim, ker je vsebina na takšnih zaslonih veliko bolj prijetna za uživanje v njej.
Tako kot lansko leto je na voljo 6,73 palcev. Panela je AMOLED, podprta je tudi LTPO tehnologija za osveževanje med 1 in 120 Hz. Malenkost so izboljšali svetilnost, iz 2600 na 3000 nitov, kar pa s prostim očesom ne boste opazili. Pomembno je, da ga boste zlahka uporabljali na najmočnejši svetlobi. Prisotne so tudi ostale drobtinice: Dolby Vision, ločljivost 1440p (1440x 3200), HDR10+, solidna slikovna gostota (522 ppi) in podobno. Namesto zaščite Corning so uporabili Xiaomi Shield Glass, ki po njihovo ponuja zelo podoben nivo zaščite.
Z zaslonom sem bil zelo zadovoljen. Jasnost je odlična, odzivnost prav tako, zasledil sem tudi 1-Hz osveževanje pri vedno vklopljenem zaslonu, kar malenkostno pripomore k boljši avtonomiji baterije. Ukrivljen zaslon obožujete ali pa ne, vmesnega stališča ni. Osebno so mi všeč, vse dokler mi ni treba zamenjati zaščite na zaslonu, kjer pa ta ukrivljenost povzroča obilico preglavic z mehurčki pod njo.
Telefon, ki je obenem tudi PlayStation in Nintendo Switch
Do konca leta se navadite, da boste ob tovrstnih testih slišali ime čipa Snapdragon 8 Gen 3. Za 1500 evrov ne pričakujem ničesar drugega. Z izjemo Samsunga Galaxy S24 Ultra, ki je tudi letos dobil malenkost navito različico čipa, so rezultati sintetičnih testov (angl. benchmark) klasične različice na vseh telefonih zelo podobne.
Tokrat ni bilo nič drugače, sem pa opazil kar hudo pregrevanje telefona. Med testi, ki so prilagojeni za ekstremno navijanje jeder, je bila temperatura tudi 5⁰C višja kot na primer pri Samsungu in tudi pri telefonu iz istega ekosistema, Xiaomi 14. Zakaj je temu tako, težko rečem. Glede na to, da ima večjo površino kot Xiaomi 14 in tako večjo možnost za odvajanje toplote, so očitno nekje ovire, ki ne prepuščajo dobro toplote ali pa je hladilni sistem enostavno premalo učinkovit za takšno zmogljivost. Telefon je po takšni obremenitvi potrebuje nekaj minut, da se zbere. V tem času sem opazil kar pošteno upočasnitev, kar se še najbolj opazi, ko drsiš med meniji ali ko hočeš zagnati kakšno bolj intenzivno aplikacijo. Morda bi Xiaomi moral razmisliti o tem, da postavi nižjo mejo, kdaj naj se jedra v čipu upočasnijo. To počno vsi proizvajalci, očitno pa so mejo sedaj nastavili na previsoko temperaturo.
Moram pa poudariti, da večina uporabnikov nikoli ne bo dosegla tako visokih temperatur. Tovrstni testi niso pravi odraz vsakdanje uporabe. Sam pogosto igram Switch igre na telefonu, kjer mora čip pošteno pretegniti noge, a tudi s tem nisem uspel poustvariti enakih rezultatov.
Če sem že ravno pri igranju iger, že nekaj časa občudujem zmogljivost telefonov. Applu je uspelo zagnati grafično zelo zahtevno računalniško igro Resident Evil, na Androidih pa lahko igramo konzolne igre z uporabo emulatorjev. To omenjam samo zato, da uporabnike spomnim, da telefoni niso samo naprava za brskanje po spletu in za fotografiranje, ampak da z našo pomočjo zmorejo veliko več.
Prostora (512 GB) bo dovolj za vse. Pogon je tudi izredno hiter (UFS 4.0) in se lahko primerja s starejšimi SSD diski. Baterija velikosti 5000 mAh je enaka kot lansko leto, so pa iz nje iztržili uro ali dve uri več uporabe, kar je po vsej verjetnosti posledica bolj učinkovitega čipa. Preko kabla se polni z 90 W, brezžično z 80 W, na voljo pa je tudi obratno polnjenje (10 W) za polnjenje pametnih ur, slušalk ali v nuji tudi drugih telefonov.
Nameščen je HyperOS, ki pa podobno kot pri telefonu Redmi 13 ne ponuja kaj več kot prejšnji MIUI. Morda sem občutil boljšo optimizacijo sistema, da vse skupaj deluje res brez napak, ampak že na MIUI nisem zasledil, da bi bil sistem slabo optimiziran, čeprav vem, da se je starega sistema držal ravno tak sloves.
Kar so dodali, je nova trgovina/knjižnica z aplikacijami. Je alternativa Googlu, ne vem pa, za koga bo dejansko uporabna. Tudi ne vem, iz kje so črpali vse te aplikacije. Ali gre za arhiv tretjih trgovin (ApkPure, ApkMirror …) ali so dejansko sklenili dogovor z vsemi razvijalci aplikacij, tako kot je to storil Huawei s svojo trgovino AppGallery? Bolj verjetna je prva možnost. Med dvotedenskim testiranjem sem se samo enkrat poslužil te nove trgovine, ker sem iskal neko obskurno, nišno aplikacijo, ki ni več na voljo v Googlovi trgovini.
Programske navlake ni oziroma je prisotna samo tista, ki smo je vajeni pri skoraj vseh telefonih (Booking, LinkedIn, TikTok, Spotify …), in ki je za nekatere uporabna, za druge malo manj.
Xiaomi obljublja 4 Android nadgradnje in 5 let varnostnih popravkov, kar je takoj za Samsungom najboljše, kar je na voljo.
Iz kamer bodo največ iztržili fotografi
Kamere sem testiral brez fotografskega kompleta, ki ga Xiaomi prodaja ločeno (okoli 200 evrov) in vključuje posebno ohišje s sprožilcem, ovitek in ogrodje za kamero. Komplet ni nujen, se boste pa z njim počutili kot pravi fotograf.
Xiaomi 14 Ultra ima kar štiri kamere ločljivosti 50 MP, glavni senzor je celo 1-palčni, tako kot pri lanskoletni Ultri. S tem si je Ultra zagotovila konkretno prednost pred ostalimi telefoni, saj lahko zajame veliko več informacij. In v večini primerov se je to izkazalo tudi v praksi.
Podnevi sem lahko zajel fenomenalne fotografije, še posebej pa sem navdušen nad portreti, ki so čisto po mojem okusu. Naravni bokeh učinek je odličen in po mojem mnenju je to najboljši telefon za portretno fotografijo. Zabaval sem se tudi s filtri, črno-bela fotografija je lepo popestrila moj arhiv. Za večji nadzor nad bokeh učinkom lahko zaslonko prilagajamo med f/1,6 in f/4,0, čeprav v večini primerov kamera to dobro opravi kar samodejno.
Malenkost sem razočaran s HDR-jem, ki je bil na trenutke preveč drzen. Ponoči so bile fotografije zelo kvalitetne, sem pa morda opazil malenkost večji padec kakovosti kot pri konkurenci, še posebej v primerjavi z HONOR Magic6 Pro. Tudi pri povečavi sem pričakoval več. Slike so še vedno dobre, razmeroma podrobne, a z bolj budnim očesom se opazi, da se je na sliko prikradel šum.
Pohvalim lahko tudi stabilizacijo, ki me v nobenem primeru ni pustila na cedilu – tudi ko sem ji namerno povzročal preglavice. Fotografiranje v gibanju je prav tako na zelo visokem nivoju in predvsem enostavno. Vklopi se namenska funkcija in sproži sprožilec, za ostalo poskrbita kamera in programska oprema.
Za makro fotografije priporočam, da uporabite raje telefoto kamero namesto namenske funkcije za makro. Ne samo, da je fotografiranje tako enostavneje, tudi rezultati so občutno boljši.
Video je na voljo v 8K ločljivosti (24 ali 30 fps), v najboljši luči pa se prikaže pri 4K ločljivosti, kjer lahko kakovost le pohvalim. Izboljšali so tudi sprednjo kamero, ki lahko prav tako snema v 4K ločljivosti. Zakaj to ni bilo na voljo pri 13 Ultra, mi še danes ni jasno.
Mnenja sem, da bodo iz kamer največ iztržili bolj izkušeni fotografi ali vsaj tisti, ki znajo uporabljati Pro način ali program Lightroom. Tudi ko je slika malenkost slabša, lahko iz razpoložljivih podatkov vseeno opravimo konkretne spremembe, še posebej pri 1-palčnem senzorju.
Xiaomi 14 Ultra zlahka na seznamu najboljših telefonov 2024
Pri tako zmogljivih telefonih vsaka pomanjkljivost izpade kot dlakocepljenje. Ko kupujete v rangu okoli 1500 evrov, ste lahko prepričani, da boste ne glede na blagovno znamko dobili odličen telefon. 95 % stvari vam bo všeč, pri vsakem telefonu pa boste našli eno ali dve značilnosti, ki bi jih lahko po vašem mnenju izboljšali.
Pri Xiaomi 14 Ultra bi izboljšal hladilni sistem, popestril dizajn in naredil kamero še bolj dosledno pri vsakdanjem fotografiranju. Kamera je odlična, ampak ko kamera usmeri in sproži (angl. point and shoot) na trenutke izgubi rdečo nit. Ne bi se pa branil, če bi bil telefon tudi kakšen stotak cenejši in me tako s ceno še dodatno prepričal.
Prijavi napako v članku