Test Fritz!Mesh Set 1700: stara hiša je dobila internetno osvežitev

Fritz!Repeater 1700 sem že testiral pred nekaj meseci, zato sem se kompleta treh teh ojačevalcev tokrat lotil nekoliko drugače. Že nekaj časa nazaj sem se hotel lotiti prenove oziroma nadgradnje mrežne opreme v hiši staršev. Slednja je starejša, s tremi nadstropji, debelimi stenami in polno mrtvih con. Ne pomnim, kdaj je bila nazadnje posodobljena in vem, da so še vedno na standardu Wi-Fi 5. En prostor je ožičen, preostali pa iščejo vsako razpoložljivo črtico brezžičnega signala, pogosto neuspešno. Idealno bi bilo, da bi lahko »poštemal« in povlekel kable čez hišo, ampak to ne pride v poštev. Mogoče v prihodnosti ali pa tudi ne, če se bodo trije ojačevalci Fritz!Repeater 1700 izkazali dovolj dobro, da prebivalci niti ne bodo občutili razlike med kablom in Wi-Fi-jem.

Zakaj ravno ta kombinacija? Za glavno jedro omrežja sem izbral usmerjevalnik Fritz!Box 4060, ki je kar nekaj časa dobro služil tudi meni (preden sem ga zamenjal s Fritz!Box 5690 Pro), v vsako od treh nadstropij pa postavil po en Fritz!Repeater 1700. Nekoč bi me kdo čudno gledal, zakaj na usmerjevalnik brez podpore za Wi-Fi 7 priklapljam tri najnovejše ojačevalce, ki ta standard podpirajo. Odgovor je čisto enostaven. Iskal sem karseda najboljše razmerje med ceno in zmogljivostjo. Fritz!Box 4060 je dokazan delovni konj, ki ponuja stabilno centralno točko po razumnejši ceni. Ja, še vedno je 200 €, ampak to je vseeno prihranek dobrih 100 €, če bi se odločil za novejši model.  

Trije ojačevalci 1700 pa s svojo podporo za tehnologijo MLO poskrbijo, da je komunikacija med samimi vozlišči mesh omrežja izjemno hitra, gibčna in neobčutljiva na motnje.

Ta projekt se je v celoti vrtel okoli odpravljanja mrtvih con in izboljšati vsesplošno zanesljivost po hiši. Poseben izziv je predstavljalo najvišje nadstropje, kjer brat preživi ogromno časa ob igranju spletnih igric in kjer je bil vsak nenaden skok pinga razlog za hudo, hudo jezo. Zmogljiv internetni priključek z gigabitnim prenosom in tristo megabiti nalaganja je bil več kot odlična podlaga za preizkus, koliko te surove hitrosti lahko brezžično spravim do najbolj oddaljenih kotičkov.

Operacija »Pokrijmo vse kotičke«

Izziv trietažne hiše sem napadel strateško. V 1. nadstropju v dnevnem prostoru skrbi za osrednje področje usmerjevalnik Fritz!Box 4060, družbo pa mu dela prvi ojačevalnik tik ob stopnišču v pritličje. Na hodnik v pritličju sem priklopil drugega, ki deluje kot most med spodnjim in zgornjim delom hiše, obenem pa z lahkoto oskrbuje še teraso. Tretji ojačevalnik pa je pristal na najvišjem nadstropju tik ob bratovi sobi, na mestu s še vedno dobrim signalom iz srednjega nadstropja.

Sama vzpostavitev ekosistema FRITZ!Mesh ostaja ena najbolj elegantnih uporabniških izkušenj. Ko je osrednji usmerjevalnik nastavljen, pri vsaki napravi le pritisneš tipko Connect na ojačevalcu in usmerjevalniku, nakar naprave v nekaj sekundah samodejno prevzamejo vse nastavitve. Preko njihove mobilne aplikacije sem nato v nekaj minutah preveril še jakost signala med posameznimi vozlišči ter ojačevalce premaknil za tistih nekaj centimetrov v stenskih vtičnicah, da sem dobil potrditev o optimalni povezavi.

Bitka s starimi zidovi

Že ob prvem preizkusu na lokacijah, ki so bili prej povsem mrtve, so me rezultati prijetno presenetili. Na terasi, koder je telefon prej vztrajno preklapljal na mobilne podatke ali kazal žalostno eno črtico signala, sem s telefonom dosegal stabilnih 500 megabitov pri prenosu in polnih 300 megabitov pri nalaganju. Tudi na balkonu v prvem nadstropju je bila povezava povsem brezhibna, kar pomeni končno brezskrbno delo na prostem ali pretakanje vsebin visoke ločljivosti brez kakršnega koli zatikanja.

Pravi preizkusi pa je bil v zgornjem nadstropju. Bratov računalnik sem s priloženim mrežnim kablom priklopil neposredno v gigabitni LAN priključek na spodnji strani ojačevalca. S tem sem brezžični prenos med nadstropji prepustil samim ojačevalcem, računalnik pa je dobil čisto žično povezavo do svojega vozlišča. Izmeril sem visokih 850 megabitov prenosa in polnih 300 megabitov nalaganja. Še bolj pomembno pa je, da se je ping v igrah, kot sta CS2 ali Apex Legends, stabilno držal med 12 in 16 milisekundo brez kakršnih koli nihanj. Odzivnost je bila praktično identična tisti, kot če bi imel potegnjen kabel neposredno iz usmerjevalnika v pritličju. Tudi pri hoji med nadstropji med videoklicem ni prišlo do niti enega premora, saj sistem izjemno pametno neopazno predaja napravo tistemu ojačevalcu, ki ponuja najboljši signal.

Povsod internet in niti kančka prahu

Čeprav posamezen ojačevalnik Fritz!Repeater 1700 ne sodi med najcenejše na trgu, komplet treh v kombinaciji z ugodnejšim usmerjevalnikom Fritz!Box 4060 ponuja zelo dobro rešitev za večje domove.

Združitev ojačevalcev majhnih dimenzij, ki na steni delujejo nevpadljivo kot estetski dodatek, izjemno preproste namestitve preko ene same tipke in stabilnosti sistema se je izkazala za dobro kombinacijo. Brez vrtanja, prahu in vlečenja kablov smo rešili vse težave s pokritostjo, mlajši brat je dobil igralno povezavo brez zatikanj, terasa pa je postala prostor, kjer se zdaj lahko brez težav zažene projektor in pogleda kakšen film pod zvezdami. Če se spopadate s podobnimi tlorisnimi izzivi v starejših večetažnih hišah, je ta komplet ena boljših naložb v domače omrežje.