TEST: ASUS Zenbook Duo – zakaj bi se zadovoljil samo z enim zaslonom?

Na poti sem vedno obsojen na uporabo enega zaslona, v mojem primeru je ta vsaj 15-palčni in ne manjši, čeprav se včasih ne bi branil bolj kompaktnega prenosnika. Na sejmu CES 2024 je ASUS predstavil kar nekaj novitet, vključno z novimi prenosniki Zephyrus, gaming telefonom, OLED monitorji, ampak mene je bolj zanimal prenosnik ASUS Zenbook Duo.

Ni velika skrivnost, zakaj. Ima dva OLED zaslona, tako kot Lenovo Yoga Book in HP Spectre Fold, ki bi se mi zelo dopadla, kadar moram delati na poti. Tudi doma mi ne bi bila odveč, saj imam klasično postavitev z enim monitorjem in pri delu pogrešam dodatni zaslon.

Edina težava, ki jo vidim je, kako prepričati šefa, da potrebujem nov prenosnik za delo. Mogoče ga ta test spreobrne in bo videl tisto, kar jaz vidim v računalniku ASUS Zenbook Duo – enega najboljših računalnikov za produktivnost na poti.

ASUS Zenbook Duo cena v Sloveniji?

Cena testnega modela s procesorjem Ultra 9 je okoli 2500 €.

Na voljo sta tudi cenejša modela s procesorji Ultra 7 in Ultra 5.

Glavne specifikacije

ASUS Zenbook Duo – povsem drugačen od predhodnika

To ni prvi Zenbook z dvema zaslonoma. Predhodnik je imel glavni zaslon, spodaj pa manjši zaslon in nekako stlačeno tipkovnico, ki na pogled ne deluje ravno priročno. Je bila pa takrat to zanimiva ideja, in letošnji ASUS Zenbook Duo je nadgradnja tega koncepta. Še prej je ASUS drugi zaslon vstavil kar v sledilno ploščico, kar pa se jim ni obrestovalo.

Z dvema zaslonoma polne velikosti so zagotovo šli v pravo smer. Na voljo imamo vrsto načinov, kako ga bomo uporabljali. Lahko kot klasični prenosnik, lahko kot tablico, kot namizni računalnik ali pa v načinu dveh zaslonov v klasični postavitvi.

Dobra novica je, da ASUS ni skoparil z drugim zaslonom. Oba sta 14-palčna z OLED panelama, ki sta zelo prijetni za uporabo. Slika se lahko osvežuje dinamično med 60 in 120 Hz. Osebno rade volje žrtvujem malenkost večjo porabo baterije in uživam v gladkih 120 Hz. Če pa bi radi prihranili nekaj baterije, ki ni ravno rekorderka, predlagam, da nastavite dinamično osveževanje. Ločljivost 3K (2880 x 1800) je na voljo na premijskem modelu, sicer pa je na voljo tudi bolj osnovna različica s FullHD zaslonoma in 60-Hz osveževanjem. Razlika se zdi ogromna, ampak če niste najbolj zahtevni, vam bosta tudi zaslona FullHD OLED služila zelo dobro. Pri zaslonu velikosti 14 palcev nekateri niti ne bodo opazili pretirane razlike med 3K in 1080p, obenem pa lahko na račun nekoliko slabše kakovosti slike prihranite kar nekaj stotakov.

Kljub temu, da imam ves čas na voljo dva zaslona in še magnetno (in Bluetooth) tipkovnico, je Zenbook Duo presenetljivo lahek in tanek. Povsem zaprt izgleda kot čisto navaden prenosnik. Ja, je malenkost debelejši (kako ne bi bil z dvema zaslonoma) in z dobrimi 1,5 kilogrami (s priključeno tipkovnico) ne bo peresno lahek, ampak teža in dimenzije so za takšen prenosnik odlične.

Črni robovi okoli zaslonov so malenkost debelejši kot bi si želel, a ko sta vklopljena, to ni pretirano moteče, saj mi prijetna OLED zaslona pritegneta vso pozornost. Nasploh kakovost izdelave deluje zanesljivo, brez upogibanja na obeh zaslonih, ki pa sta dokaj bleščeča in dovzetna za madeže. Če odstranimo tipkovnico in zapremo zaslon, je vmes kar velika vrzel, zato moramo biti previdni, da takrat na prenosnik ne pritiskamo ali, bog ne daj, položimo kakšen težji predmet.

Na zadnji strani je kovinsko stojalo, ki seveda pomaga pri različnih postavitvah prenosnika. Na robovih ima manjši izdolbini, ki sta koristni pri »landscape« postavitvi. Kljub tej zasnovi pa v tem položaju prenosnik ne deluje najbolj naravno. Za moj okus je malce preveč nagnjen nazaj, ni 100 % stabilen in razdvojitev zaslonov ni enaka kot pri klasični postavitvi monitorjev na pisarniški mizi. Vmesni okvir, ki ločuje zaslona, malce pokvari t. i. zatopljenost med uporabo. Preprosto povedano prehod med zaslonoma ni brezhiben, saj se vedno zavedaš, da je vmes kar velika vrzel. Ni me pretirano motilo, saj je bilo branje spletnih strani tako veliko bolj prijetno, vseeno pa mi je klasična postavitev veliko ljubša.

Razvijalci/programerji me bodo šikanirali, kar jim ne zamerim, saj vem, da jim je pokrajinska postavitev v veliko pomoč.

Na levi strani sta dva priključka Thunderbolt 4, osamljeni USB 3.2 Gen 1, na desni pa HDMI 2.1 in priključek za slušalke. Konfiguracija ni prav luksuzna in ne bi se branil še kakšnega priključka (bralnik SD kartic, Ethernet …), ampak glede na to, da ga bodo mnogi uporabljali na poti, bi se dalo preživeti.

ASUS Zenbook Duo – Intel Ultra 9 priskrbi več kot dovolj zmogljivosti

• Intel Core Ultra 9 185H; 16 jeder, do 5,1 GHz
• Intel Arc integrirana grafična kartica
• 32 GB LPDDR5x (7467 MHz)
• 2 TB PCIe 4.0 NVME M.2 SSD
• 75 Wh baterija

Testni model, ki nam ga je poslal ASUS, je “opremljen do amena”. Vgrajen je najnovejši procesor Intel Meteor Lake, zajetna količina RAM-a in prostora (oba super hitra), izboljšan je bil tudi čip NPU za funkcije umetne inteligence. SSD disk je v teoriji nadgradljiv, vendar se nahaja pod osnovno ploščo, zato je dostop otežen. Moj model ima dovolj prostora, zato o tem niti ne bi razmišljal. Pri manjših konfiguracijah pa bi to mogoče lahko bila potencialna ovira.

Najbolj me je zanimalo, kako se bo obnesla integrirana grafična kartica Intel Arc. Za sam procesor sem vedel, da bo večino nalog opravil brezhibno. Da mu pri tem pomaga izredno hitri RAM, je seveda samoumevno.

Grafična kartica je kar lepa nadgradnja v primerjavi z lansko generacijo. Najprej sem preizkusil nekaj iger: PUBG, Valorant, Hogwarts Legacy in Horizon Zero Dawn. Pri streljačinah, ki niso grafično intenzivne, sem brez težav prešel mejo 100 sličic na sekundo (fps), pri AAA igrah pa sem uspel z nekaj prilagoditvami ohraniti doslednih 30-40 fps (nekje pri srednjih nastavitvah). Preizkusil sem tudi Photoshop in Premiere Pro in nisem opazil večjih premorov.

Zanimalo me je tudi, kako bo s pregrevanjem, še posebej, kaj se bo dogajalo pod spodnjim zaslonom. Presenetljivo je pri zmernih nalogah OLED zaslon ostal mlačen na dotik, pri igrah in pri testu FurMark se je razumljivo nekoliko bolj segrel, ampak še vedno v mejah normale, kar je dobro za dolgoživost OLED panele. ASUS Zenbook Duo med delom ostaja razmeroma tih. Pri pisarniških opravilih ventilatorjev nisem slišal nikoli, pri igranju proizvede nekaj decibelov več, kar pa ni moteče.

Ima ogromno potenciala in tudi zagato ali dve

Predvidevam, da bo večina ASUS Zenbook Duo uporabljala kot klasičen prenosnik in v načinu dveh zaslonov s tipkovnico ob strani. Menjava različnih postavitev poteka brez zapletov. Ko odklopiš ali priklopiš tipkovnico, zaslona nekoliko utripata, kar je posledica gonilnikov, ki se morajo prilagoditi drugačni postavitvi.

Ni pa čisto vse “po reglcih”. Sprva sem imel kar nekaj programskih preglavic: virtualna tipkovnica se nikakor ni želela vklopiti, geste po zaslonu niso vedno delovale, prehod aplikacij med zaslonoma je bil prav tako trmast, največja težava pa je bila, da se zaslona nista želela obračati pri različnih postavitvah.

Ne vem, kaj se je spremenilo, vendar se je po dveh dneh uporabe izključno v klasičnem načinu prenosnik očitno zbudil in začel delovati brez težav. Preveril sem in v ozadju se ni zgodila nobena omembe vredna posodobitev, zato ne vem, kaj je odpravilo moje težave.

Želel bi si tudi, da bi ASUS malce bolj izpostavil orodno vrstico, s katero lahko nadziramo oba zaslona. Posamično lahko spreminjamo svetilnost, ročno izklopimo en zaslon in tako varčujemo z energijo, projiciramo vsebino na drug zaslon (priročno za sestanke), zaklenemo postavitev in še več. Največ sem uporabljal funkcijo Task Group, s katero sem si lahko po zaslonu vnaprej razporedil programe. Na primer: na vrhu sem imel odprta WordPress in Outlook, spodaj pa Youtube, Word ali kaj podobnega. Če sem računalnik izklopil, sem lahko takoj ob vklopu izbral ta shranjeni profil in nadaljeval z delom. Super priročno in zelo enostavno. Edina finta je, da se ta orodna vrstica skriva v programu ScreenExpert in jo moraš v nastavitvah dodatno prisiliti, da ostane na zaslonu v obliki oblačka za hitri dostop.

Presenetila me je tipkovnica. Na spodnji zaslon je pritrjena z magneti. Je izredno tanka, lahka in prijetna za tipkanje. Ima kar dober hod tipk, sploh glede na dimenzije. Ni ergonomska, je pa zato toliko bolj prenosljiva. Sledilna ploščica je kar velika. Všeč mi je, da je gladka in dobro odzivna na moje ukaze. Če želite, lahko uporabite virtualno tipkovnico na spodnjem zaslonu, ki jo lahko prilagajate in na primer tudi dodate druga okna za hitrejši dostop do nekaterih funkcij in programov (Spotify, Word …). To je tudi edina dobra stvar te zaslonske tipkovnice, kajti tipkanje po njej ni mala malica. Ostanite pri fizični tipkovnici, ki je tako ali tako vedno z vami.

Da ne pozabim, v embalaži je priloženo tudi ASUS pisalo, če boste imeli močno željo po ustvarjanju, oblikovanju ali pa boste enostavno naveličani sledilne ploščice ali zaslona na dotik.

Nisem se še dotaknil umetne inteligence, ki bi morala biti zaradi izboljšanega čipa NPU toliko bolj odzivna. Na žalost tega nisem uspel testirati, ker lokalne umetne inteligence ni. Copilot je na voljo v Windowsu 11 kot lokalno orodje, vendar očitno ne v naši regiji. Lahko bi ročno namestil kakšno AI orodje, kot na primer Stable Diffusion, vendar nisem bil prepričan, kakšno vlogo bi pri tem igral NPU, saj je generiranje slik večinoma odvisno od grafične kartice.

Ali me čaka težka naloga pri prepričevanju šefa?

ASUS Zenbook Duo je zelo fleksibilen in ima tako ogromno neraziskanega potenciala, da ne bi smel imeti težave prepričati šefa, da me mora odslej na poti spremljati ASUS-ov prenosnik z dvojnim zaslonom. Delo na njem je tako enostavno, da imaš občutek, da nisi nikoli zapustil pisarne, kjer te razvajata dva ali več monitorjev.

Je izredno zmogljiv, ni glasen, obenem pa v vseh pogojih ostane hladen. ASUS je piko na i dodal še s ceno, ki močno spodkopava konkurenco.

Če boste tudi vi hiteli do šefa ali partnerja za dovoljenje, si lahko ogledate vse modele in cene na www.asusplus.si.