Tehnologija s plazmo pretvarja kavo v obnovljivo gorivo

Kavna usedlina že dolgo velja za odličen potencialni vir zelene energije, vendar je njena izraba v večjem obsegu do zdaj trčila ob resno tehnično prepreko. Glavna težava je namreč njena visoka vsebnost vlage. Tradicionalni postopki predelave v gorivo namreč zahtevajo obsežno predhodno sušenje, ki porabi toliko energije, da je celoten proces finančno povsem nesmiselen.

Raziskovalci z južnokorejskega Inštituta za geoznanosti in mineralne vire (KIGAM) pa so to težavo uspešno rešili z novim postopkom, ki so ga predstavili v znanstveni reviji Chemical Engineering Journal. Ključ do uspeha je tehnologija, imenovana plamenska plazemska piroliza. Ta sistem omogoča neposredno obdelavo biomase, ki vsebuje okoli 55 odstotkov vlage, pod atmosferskim tlakom. Naprava uporablja plazemske plamene s temperaturo med 800 °C in 900 °C, ki jih ustvarja zgorevanje utekočinjenega naftnega plina in stisnjenega zraka.

Zaradi izjemno visoke vročine vlaga znotraj kavnih delcev v trenutku izpari. Nastal pritisk povzroči mikroskopske eksplozije. Te eksplozije pospešijo karbonizacijo in ustvarijo izjemno porozno strukturo materiala. Vlaga tako ni več ovira, ampak postane aktivacijski medij, ki pospeši kemijske reakcije in izboljša končno kakovost končnega izdelka oziroma goriva.

Pri optimiziranih pogojih celotna pretvorba traja le 90 sekund, masa materiala pa se zmanjša za 83,3 odstotkov. Pridobljeno gorivo je zaradi visoke poroznosti in kurilne vrednosti primerno tako za kakovostno trdno obnovljivo gorivo kot za napredne ogljikove materiale v industriji.

Prednost te kompaktne naprave pa je tudi v tem, da je idealna za decentralizirane sisteme. Namesto dragih prevozov težkih, mokrih odpadkov v velike predelovalne centre, bi lahko te plazemske enote postavili neposredno ob večjih virih odpadkov, kot so industrijske pražarne ali zbirni centri. Poleg kave je tehnologija FPP primerna tudi za druge vrste organskih odpadkov z visoko vsebnostjo vlage, vključno z odpadno hrano in kmetijskimi ostanki.

Pri tem velja omeniti, da sistem za delovanje plazme še vedno potrebuje fosilna goriva. Zato bo treba v praksi natančno izračunati celoten ogljični odtis in energetsko bilanco, da se potrdi dolgoročna trajnost projekta.