Tehnofobija: Vas je strah tehnologije?

Strah pred tehnologijo je med nami enako dolgo kot tehnologija sama. Obstajajo pa celo dokazi, da je »tehnofobija« – tehnični izraz za ta strah – prisotna v vseh starostih in delih sveta. Američani bi se naj po podatkih raziskave tehnologije bali bolj, kot se bojijo lastne smrti. Posebej velik strah pa čutijo do tega, kaj bi lahko tehnologija naredila v prihodnosti.

Medtem ko so nekateri strahovi, ki so povezavi s tehnologijo, racionalni in povsem opravičljivi – recimo vohunjenje preko varnostnih kamer, prisluškovanje preko pametnega telefona, ali kar je najhuje, ostati brez interneta – so nekateri ostali strahovi bolj splošni. V preteklosti so se ljudje najbolj bali, da bi jih lahko tehnologija oropala »njih samih sebe«, danes pa se bojimo, da je tehnologija preveč človeška.

Tehnologija kot »anti-človeška«

Morda prve sofisticirane kritike na račun vpliva tehnologije na svet so bile Romantične pesmi. Verjetno se nam vsem to zdi daljna zgodovina, vendar lahko preko analize teh pesmi dobimo dober občutek, kako in zakaj se ljudje danes bojimo tehnologije. Romantiki so se bali, da bi lahko industrijska revolucija s svojo tehnologijo uničila bistvo človeštva. Stroji so sami po sebi prisili ljudi, da postanejo sami stroji. Ure in ure za tekočimi trakovi so bili prvi znaki tega.

Že takrat se je pojavil strah, da so stroji preveč učinkoviti in da bodo ljudje postali ne samo nadomestljivi temveč nepotrebni. Za primer vzemimo eksperiment profesorja iz Oxforda, Nicka Bostroma. Za začetek od udeležencev eksperimenta zahteva, da si predstavljamo podjetje, ki proizvaja sponke. Nato si predstavljamo isto podjetje, ki izdela umetno inteligenco z eno samo nalogo, in sicer proizvesti karseda največ sponk, kar je možno. Vrednost delnic podjetja poskoči, človeštvo pa se znajde v zlati dobi sponk.

Nato se zgodi nekaj nepričakovanega. Umetna inteligenca analizira stanje naravnih virov, ki jih potrebuje za preživetje in se odloči, da te vire porabi za izpolnitev svojega primarnega cilja, ki je proizvesti karseda največ sponk možno. Seveda pa ne računa na to, da bo ob tem izbrisala človeštvo. Temu bi lahko rekli klasična oblika tehnofobije. Prisoten je torej strah, da je tehnologija v celoti »anti-človeška« sila, ki nas bo na dolgi rok vse uničila.

Tehnologija kot preveč človeška

Tehnologija se je seveda ves čas razvijala in danes so tudi naši strahovi, ki so vezani na njo, drugačni. Danes se nam večina boji, da bo tehnologija postala preveč človeška, da bo znala preveč dobro posnemati človeško vedenje in razmišljanje. Tak strah je za razliko nekaterih zgoraj opisanih primerov povsem upravičljiv, kajti dejstvo je, da se celo akterji, ki stojijo v prvi liniji AI revolucije, bojijo, da bi lahko stroji kaj kmalu postali bolj človeški od ljudi samih.

»Sam se nahajam zelo blizu najnaprednejše tehnologije umetne inteligence in moram priznati, da me je zelo strah«, je na dogodku SXSW 2018 povedal Elon Musk, glavni izvršni direktor Tesla and SpaceX.

Musk pa ni edini, ki je prepoznal problem. Po napovedih študije inštituta McKinsey Global Institute, bi do leta 2030 lahko brez službe ostalo skoraj 70 milijonov ljudi po vsem svetu. Nekatera podjetja že razmišljajo o prekvalifikaciji obstoječih zaposlenih.

Podatek, ki je še bolj zaskrbljujoč je, da so številna AI orodja, ki jih uporabljamo danes, direkten produkt vojaških raziskav, kar pomeni, da so bila razvita z mislijo na orožje. Ena do posledičnih bojazni je tako tudi ta, da bi umetna inteligenca lahko avtomatizirala terorizem, omogočila masovno propagando in hekerjem ponudila nove možnosti takšnih in drugačnih napadov. Strokovnjaki pravijo, da bi vse našteto lahko imelo grozljive posledice.

Povedano na kratko, naš strah pred tehnologijo je danes nekoliko drugačen, kot je bil v preteklosti. Namesto strahu pred tem, da bi nas stroji lahko uničili, se danes bojimo predvsem tega, da bodo stroji postali ljudje.

Kaj pa, če se ustavijo?

Tale zadnja točka ostane pogosto, ko govorimo o strahu pred tehnologijo, spregledana. Na različne načine je tehnologija postala tako pomemben del nas, da si življenja brez nje ne predstavljamo več. V tem kontekstu postane »strah pred tehnologijo« bolj »strah pred nami samimi«.

Vzemimo za primer eno bolj modernih idej, da nas velika tehnološka podjetja spremljajo na vsakem koraku in da temu sledijo tudi vlade. Medtem ko večina ljudi takšnemu nadzoru nasprotuje, smo v resnici povsem odvisni od pametnih telefonov, ki so jih ustvarila ravno dotična podjetja, delujejo pa na omrežjih, ki jih nadzirajo vlade.

Dejstvo je, da nas večina išče načine, kako vse te naprave in tehnologijo uporabiti na način, ki nam karseda najbolje ustreza, da nam olajšajo naša vsakdanja opravila in delo v službi.

Pa za konec naredimo še en majhen eksperiment. Kaj, če tehnologija jutri preneha obstajati? Točno to se je recimo zgodilo v enem najstarejših znanstvenofantastičnih filmov – The Machine Stops, režiserja E. M. Forsterja. Forster prikaže svet, v katerem so vsi v celoti odvisni od tehnologije, ki pa kar naenkrat ugasne.

Zgodba se končna nekako tako, da so ljudje, ki živijo v Forsterjevem svetu, osvobojeni dnevne rutine in sčasoma ugotovijo, kako živeti brez tehnologije. Bojim se, da če bi se danes zgodilo kaj podobnega, ne bi uspeli reagirati na tako uspešen načine, kot ljudje v filmu. Ravno to je morda ironija tehnofobije danes – medtem, ko se bojimo tehnologije, ki nas obkroža, se še bolj bojimo situacije, kjer tehnologije ne bi bilo.