Stopite v svet sodobnega vojskovanja

Zadnjih nekaj različic “Call of Dutyja” je stalo 60 evrov ali dolarjev (odvisno od tržišča), z enim samim razlogom – ker ne glede na to, kolikšna je cena te igre, bo prodana v milijonih. Žal nismo našli nobenega pametnega razloga za takšno vedenje, ker vsakič, ko kupite novo različico “Call of Dutyja”, v bistvu kupujete igro, ki je izšla že leto poprej. In leto poprej. In ne boste verjeli, še enkrat leto poprej! Igra “Warfare 3″ nadaljuje zgodbo svoje predhodnice, ki je izšla pred dvema letoma (no, lani smo imeli priložnost, da se spopademo s “COD: Black Opsom”) in moramo reči, da je igra veliko bolj usklajena kot prejšnja različica. Vse v igri ima glavo in rep in ne zgleda, kot da bi nedokončan scenarij nekomu švignil iz okna, tega pa bi potem preprosto uporabili za igro. Glede na to, da so igro razvile številne majhne razvojne skupine (mislimo, da jih vse skupaj pet) in da je v uvodni špici navedeno večje število ljudi, kot jih imajo nekatere slovenske vasi, lahko rečemo da gre za pravi mali čudež.

Večina streljanja je ostala nespremenjena; puške se obnašajo, kot bi pričakovali, za pasom pa boste kot običajno nosili nekaj granat in opozorilnih raket, ki jih roko na srce ne boste potrebovali prav pogosto. “Modern Warfare 3″ je – ne glede na to kako gledate na streljanje v glavo, obešanja, pretepanja in nekaj tisoč mrtvih vojakov – zelo miroljubna igra. Kakor je sistem pojavljanja sovražnikov ostal isti, tako je enaka ostala tudi taktika. V večini primerov boste tako lahko bežali pred sovražnikom, ki bo čez nekaj časa preprosto izginil. Pa si res želite igrati igro, v kateri boste postrelili čim manj ljudi? No, kakor želite. Tudi če vas to ne moti, bo velik problem to, da se vam v igri pogosto pokažejo stvari, ki pa jih ne morete storiti – na primer, lahko boste streljali na helikopter, ampak bo ta postal “ranljiv” v neposredni bližini, ko se pač igra odloči, da bo tako. Igra se tako ves čas proti vam obnaša kot do nekakšnega »norca« in ne kot igralca, ki uživa v interaktivnem mediju.

Kar naredi igro atraktivno, je verjetno spletno igranje – ki so ga snovalci želeli nekoliko spremeniti; no, očitno jim je uspelo spremeniti le osnovni izgled. Nekatere stvari se ne imenuje več tako kot prej, velika stvar so le nove mape, ki se na prvi pogled zdijo manjše od tistih v “Black Opsu”, čeprav to niso. Sodeč po videnem gre za novo filozofijo izgradnje karte, s čimer bi zmanjšali divjo uporabo ostrostrelnega orožja, a brez želje, da bi dejansko spremenili kaj bistvenega. Ne rečemo, da je rešitev slaba, a preprosto vse zgleda tako kot prej. Mrežna igra še vedno temelji na pridobivanju levelov in perksov, kar pa po našem mnenju ni najbolj posrečena stvar na tem planetu. Perksi namreč nagrajujejo igralce, ki v igri preživijo največ časa in ne tistih, ki so v njej dejansko najboljši.

Z igro se je pojavila tudi nova storitev imenovana “Call of Duty: Elite”, ki omogoča igralcem spremljanje statistike in milijon drugih malenkosti, med katerimi so nekatere brezplačne, spet druge ne. Pri tem je treba opozoriti, da “Elite” še vedno ne deluje tako kot bi moral, mobilni del zamuja, strežniki razpadajo, skratka popoln kaos. Svet spletnih FPS-jev je očitno v stanju recesije, medtem ko »moderni« FPS-ji počasi dosegajo svoje dno, kljub temu da kupci njegovemu najboljšemu predstavniku še vedno ne obračajo hrbta. Upamo, da bomo v bližnji prihodnosti videli nekaj novega in boljšega, a sodeč po tem, kako stvari trenutno stojijo, v naslednjem letu ali dveh, treh, bo to zelo težko.