So patenti v informacijski družbi dobro ali zlo?

Čeprav so patenti zgodovinsko uveljavljen instrument spodbujanja inovativnosti in napredka mnogi še vedno menijo, da ovirajo razvoj informacijskih tehnologij, ki so hrbtenica današnje družbe, da so škodljivi za mala in srednja podjetja, kar je ključnega pomena za Slovenijo.

Potem ko je julija letos evropski parlament zavrnil Direktivo o računalniško izvedenih izumih, Evropski patentni urad, ki je formalno neodvisen od Evropske Unije, nadaljuje z utečeno prakso, zato seveda ostaja temeljna dilema o tem ali so patenti v informacijski družbi potrebni ali ne. Srednja in mala podjetja v Sloveniji kažejo velik interes za tovrstne izume/patente, ki so stroškovno bistveno manj zahtevni kot n.pr. izumi/patenti v kemiji, farmaciji ali strojništvu.

“Vse to postavlja trditve, da so patenti za računalniško izvedene izume škodljivi srednjim in malim podjetjem pod vprašaj. Toliko bolj, ker so nasprotniki tovrstnih patetnov pogosto svoje stališče utemeljevali s strokovno povsem nesprejemljivimi trditvami in ker zavrnitev direktive ne pomeni nikakršne spremembe v dosedanji praksi EPO”, je v uvodnem razmišljanju na okrogli mizi dejal prof. dr. Bojan Pretnar.

Kdo ima prav: zagovorniki ali nasprotniki so v nadaljevanju razmišljali prof. dr Krešimir Puharič, ki je predstavil pravne temelje glede patentiranja računalniško izvedenih izumov, s poudarkom na bistveni razliki med ameriško in evropsko prakso. “Ameriška praksa dovoljuje patentiranje računalniških programov kot takšnih, vključno s poslovnimi metodami (business methods), toda ravno ti dve področji sta v EPK eksplicitno izzvzeti iz patentibilnosti. Zaradi načela teritorialnosti je seveda sklicevanje na ameriško prakso v EU povsem neprimerno” je med drugim dejal profesor Puharič.

Prof. dr. Vlado Dimovski je govoril o pomenu spostavljanja tistih instrumentov v družbi, ki bodo razvoj družbe spodbujali v smeri družbe znanja. Po njegovem mnenju so bili argumenti ob zavrnitvi Direktive o računalniško izvedenih izumih letos poleti postavljeni popolnoma narobe predvsem v tistem delu ko so nasprotniki opozarjali na to, da bo direktiva škodovala razvoju srednjih in malih podjetij. Prav zato lahko Slovenija v času svojega predsedovanja EU leta 2008 ponovno aktualizira vprašanje Direktive.

Janez Kukec – Mezek iz Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino je povedal, da patentno varstvo v sedanjem času ni izgubilo nič na svojem pomenu, temveč ga je verjetno še pridobilo, saj v času, ko je možno vsako rešitev zelo enostavno, hitro in poceni odkriti, pomeni obstoj patentov edino varovalo zoper kršitve in kopiranja.

Mag. Suzana Gale – Robežnik je dodala, da sporov glede morebitnih kršitev tovrstnih patentov v Sloveniji doslej praktično ni bilo in v nadaljevanju opozorila na praktične probleme, s katerimi se soočajo inovatorji naprimer stroški, problemi multinacionalk, problem vrednotenja vložka kot deleža v podjetju, problem t.i. “tveganega kapitala”. Na problem financiranja opozarjajo tudi člani Združenja aktivnih inovatorjev, v katerega je trenutno včlanjenih več kot 620 slovenskih inovatorjev.

Po uvodnem delu se je razmahnila živahna in polemična razprava. Nekateri, med njimi Andraž Tori in Jure Koren, se niso strinjali s trditvijo, da v Evropi potrebujemo enotno patentno podlago tudi za področje računalniško izvedenih izumov, večina pa je razmišljala o tem, kaj moramo kot družba storiti, da bo urejen problem financiranja patentnih prijav in morebitnih sodnih sporov s tega področja.