Slovenska vlada brezglavo nad spletno piratstvo in računalniški kriminal

Vlada Republike Slovenije je ponovno izgubila kompas razuma. Tokrat se je precej nepremišljeno lotila spreminjanja Kazenskega zakonika Republike Slovenije, in sicer tako na področju varstva materialnih avtorskih pravic kot računalniškega kriminala. Iz predloga sprememb je takoj razvidno, da želi Vlada z njimi predvsem zapolniti državni mošnjiček, ki ga slovensko obubožano gospodarstvo ne more več polniti.

Predlog sprememb Kazenskega zakonika na področju varstva materialnih avtorskih pravic, ki ga je Vlada pred kratkim že potrdila, je uperjen predvsem v domače pirate, ki s spleta za lastne potrebe prenašajo nelegalno glasbo, filmske posnetke in računalniške igre. Vlada je 1. odstavek 148. člena Kazenskega zakonika spremenila na način, da se bo odslej vsakogar, ki bo neupravičeno uporabil eno ali več avtorskih del ali njihovih primerkov, katerih skupna tržna cena bo pomenila večjo premoženjsko vrednost, kaznovalo z zaporom do treh let. Po zdaj veljavnem Kazenskem zakoniku se z zaporom lahko kaznuje le tiste pirate, ki piratsko programsko opremo prodajajo in s tem pridobijo protipravno premoženjsko korist.

Če bo predlog sprememb Kazenskega zakonika na področju varstva materialnih avtorskih pravic sprejet takšen kot je, se slovenskim piratom pišejo zelo hudi časi. Kot večja premoženjska vrednost se namreč šteje nelegalna programska oprema v skupni vrednosti slabih pet tisoč evrov (pet povprečnih mesečnih neto plač). To z drugimi besedami povedano pomeni, da če bomo imeli nameščen piratski operacijski sistem Windows in pisarniški paket Office ter bomo imeli na trdem disku shranjeno na stotine nelegalnih filmov in glasbe, si bomo v primeru obsodbe prislužili, poleg visoke denarne kazni, do pet let brezplačnega bivanja na stroške države. Vlada se v utemeljitvi sklicuje na 61. člen sporazuma TRIPS, ki od držav podpisnic zahteva, da kršitev avtorskih pravic v trgovinsko pomembnem obsegu opredelijo kot kaznivo dejanje. Vlada tu seveda ni znala obrazložiti, kako se lahko doseže trgovinsko pomembni obseg, če kršitelj avtorskih pravic nima namena prodaje.

Vlada Republike Slovenije jo je prav tako usekala mimo pri predlogu sprememb Kazenskega zakonika na področju računalniškega kriminala. Tu je za računalničarje najbolj sporen 1. odstavek 221. člena, saj je v njem zapisano, da kdor neupravičeno vstopi ali vdre v informacijski sistem ali kdor neupravičeno prestreže podatek ob nejavnem prenosu v informacijski sistem ali iz njega, se kaznuje z zaporom do enega leta. Številni računalničarji se bojijo, da se bo lahko kot neupravičen vstop v informacijski sistem smatral tudi priklop ne nezaščiteno brezžično omrežje Wi-Fi. To namreč pomeni, da se bo s tem kriminaliziral večji del Slovencev. Sem sodijo vsi, ki imajo hote ali nehote na mobilnem telefonu ali prenosnem oziroma tabličnem računalniku vključeno možnost samodejne prijave na nezaščitena brezžična omrežja. Tu je gotova le ena stvar. Če Vlada ne bo prisluhnila stroki in bo kljub temu sprejela sporna dopolnila Kazenskega zakonika, se nam skoraj zagotovo obeta nov referendum. Ti so pri nas seveda stalnica.