Sekiro: Shadows Die Twice

Sekiro: Shadows Die Twice

Japonska hiša From Software je zaslovela s serijo brezkompromisno težkih in temačnih erpegejk Dark Souls, še pred tem pa je imela v paci niz Tenchu, kjer smo v srednjeveški Japonski skrivalno igrali nindžo. Sekiro: Shadows Die Twice je mešanica teh dveh pristopov. Od Tenchuja je Sekiro (»Enoroki volk«) podedoval tiholazenje za stenami, na strehah in v travi ter uboje od zadaj. Od Dark Souls pa je dobil brutalne, zahtevne spopade z maloštevilnimi, a močnimi sovražniki, kriptično zgodbo in melanholočno-srhljivo okolico, kjer ostale like razjeda neznana bolezen, povezana z vašim trpljenjem. Vendarle Sekiro ni Dark Souls 4, saj za razliko od slednjega spodbuja nenehno napadanje z mečem, kar kombinira z izmikanjem in prestrezanjem sovražnih napadov v natanko pravem delcu sekunde. Tedaj nasprotnik ostane odprt za protinapad, ki je največkrat takojci smrtonosen. Poleg tega ima Sekiro namesto izgubljene roke protezo, ki jo lahko menjava in tako dobiva različna dodatna orožja, na primer metalnik šurikenov. Vseskozi pa ima na razpolago vrv, s katero se haklja na vroče točke in tako hitro prečka okolico. Sekiro je nepopustljiv in krut učitelj, toda ni mu ga para po vzdušju in občutku, ko s trohico preostale življenjske energije naposled premagaš mogočnega šefa. »You died«? Pha, pa kaj!