Sebki so precej bolj nevarni, kot si morda mislite
Tako imenovani sebki so se v zadnjih nekaj letih že povsem zasidrali v vse pore našega življenja, saj ga ni trenutka v dnevu, da ne bi kdo posnel kakšnega. Zaradi tega vse več uporabnikov s sabo nosi tako imenovane selfie palice in druge pripomočke, ki se prilegajo praktično vsem pametnim mobilnim telefonom na trgu. Poleg tega ljudje pri zajemu sebka poskušajo biti čim bolj »kreativni«, saj neprestano menjavajo položaje med zajemom fotografij.
Kar se pa tisti, ki zajemajo sebke ne zavedajo pa je to, da z njimi nevarno ogrožajo njihovo zasebnost, saj so napredni hekerji in nepridipravi vedno na preži. Če gre verjeti japonskim raziskovalcem državnega inštituta za informatiko (Japan National Institute of Informatics), so hekerjem zdaleč najbolj izpostavljeni tisti, ki pri zajemu sebka kažejo znak za mir. Iz zajetih fotografij visoke ločljivosti je namreč, verjeti ali ne, mogoče ponarediti prsti odtis uporabnika.
Prstne odtise pridobljene iz sebkov bi lahko nepridipravi uporabili za odklep naprav, kot na primer Applov pametni mobilni telefon iPhone preko varnostnega sistema Touch ID. Prstne odtise uporabnikov, ki izkazujejo znak za mir, naj bi bilo mogoče ponarediti iz vseh sebkov, ki so bili zajeti z razdalje do treh metrov. Pri tem morajo nepridipravi uporabiti le namensko programsko opremo, celoten postopek pa je enostaven in hiter, uspeh pa je skorajda vedno zagotovljen. To so hekerji že večkrat dokazali v »laboratoriju«, saj jim je uspelo brez težav ponarediti prstni odtis uporabnika.
Varnostni strokovnjaki ob tem mirijo, saj čeprav lahko nepridipravi na enostaven način pridobijo prstni odtis uporabnika iz fotografije, so nadaljnji postopki izdelave ponarejena prstnega odtisa (vsaj za enkrat) relativno zapleteni. Poleg tega mora biti zajeta fotografija sebka v čim višji ločljivosti. Čeprav varnostni strokovnjaki ocenjujejo, da bo množično ponarejanje prstnih odtisov iz sebkov mogoče šele čez dve leti, vam svetujemo, da se sebkom z znakom za mir preprosto izogibamo. Enkrat zajete in na spletu objavljene fotografije namreč tam ostanejo za vedno.
Prijavi napako v članku