S pojavom novega koronavirusa so tehnologija in ekrani doživeli veliko zmago

Pred pojavom novega koronavirusa je obstajalo nekaj, kar je vsem povzročal nemalo skrbi – “screen time” (čas, ki ga preživimo pred ekrani). Verjetno se spomnite teh skrbi kajne? Vsi smo o tem razmišljali, brali, pisali, nekateri smo celo poizkusili z “digitalnimi dietami”, potem pa se je pojavil virus. Televizija je prižgana, računalnik prav tako, telefon nenehno v naših rokah, če bi imeli še kaj, bi verjetno uporabljali še to.

Ekrani so za mnoge edine vezi s starši, prijatelji, sodelavci in praktično z vsem svetom. Verjetno smo se vsi že kdaj vprašali, ali je Facebook dober za nas? Ali so morda družbena omrežja zgolj politična orodja? Mogoče. Vendar to so bili popolnoma drugačni časi. Ljudje, ki so se iz takšnih ali drugačnih razlogov izpisali iz družbenih omrežij, izbrisali svoje profile, ali popolnoma odstranili aplikacije, se v času pandemije vračajo nazaj. Mnogi pišejo na Twitter, da se njihov odnos do platform ni spremenil, pač pa si želijo zgolj stika s prijatelji in družino.

Zanimivo je, da se iniciative, ki so se pred časom jasno borile proti pretirani uporabi ekranov in na sploh tehnologije, zdaj prilagajajo ravno na te formate. Raznorazni krožki in hobiji se selijo v virutalna okolja: “Izbirala sem si delovna mesta in službe, kjer so ekrani bili prisotni karseda malo časa. Zdaj, pred desetimi dnevi, se vračam na ekrani“, je za New York Times povedala Arrington McCo, terapevtka iz Bostona. Verjeli ali ne, obstajajo primeri, kjer ljudje po novem pred ekrani preživijo 16 ur na dan, pogosto na večih napravah hkrati. To so resnično visoke številke in vprašanje je, kaj to pomeni za človeško psihofizično stanje.

Mnogi starši, ki so otrokom še do nedavnega strogo omejevali čas, ki je namenjen igricam, televiziji in ostalimi z ekrani povezanimi aktivnostim, zdaj prosijo otroke naj gledajo risanke, naj igrajo igrice ipd. Miju Han, produktni direktor pri kibervarnostnem podjetju iz San Francisca, Hacker One, je svojo situacijo opisal nekako tako: “Moj sin je dopolnil šest tednov, svoje stare starše pa je spoznal še samo preko FaceTima. Zavedam se, da so strokovnjaki temu nasprotovali, vendar sta moja starša resnično želal spoznati oz. videti svojega vnuka“.

Kot je zapisano že v naslovu, se zdi, da so ekrani dobili bitko. Ves trud, ki ga je stroka in tudi vsi tisti, ki smo se borili proti pretirani rabi tehnologije, je kar naenkrat zaman. Prišla je kriza, ki nas je vse prisilila, da smo ostali doma, v svojih hišah, stanovanjih in še kje, s tem pa nas je omejila na aktivnosti, ki so sicer prisotne v manjšem obsegu. Čas, ki ga trenutno preživljamo pred ekrani, se bo seveda zmanjšal, ko bo situacija spet normalna, vendar pa ostaja vprašanje, ali se bomo ponovno borili za čim manj in selektivno uporabo ekranov, ali pa nam bo trenutna situacija pač pokazala, da se z “mlini na veter” enostavno ne da.