Raziskava Moč besed pokazala, da se mladi na spletu pogosto soočajo z različnimi oblikami sovražne komunikacije

Raziskava Moč besed izhaja iz predpostavke, da so nezaželeni pojavi in odnosi v spletnih okoljih odraz naših vsakdanjih življenj. Digitalno okolje je (lahko) nevarno, vendar nič bolj kot okolje, v katerem živimo, raziskava pa poudarja, da je poznavanje družbenega konteksta poleg digitalnih veščin edino uporabno orodje proti potencialnim nevarnostim spleta. Raziskava Moč besed je potekala med junijem in decembrom 2014, povezuje pa štiri raziskovalne metode: kvalitativno analizo medijskega poročanja, kvalitativno raziskavo Facebook profilov ter fokusne skupine in spletno anketo, v kateri je sodelovalo več kot 350 mladih, starih od 15 do 25 let, iz vse Slovenije.

Mladi med 15. in 25. letom veliko svojega časa namenijo prisotnosti na spletu, na družbenih omrežjih in komunikaciji prek mobilnih telefonov, pri tem pa se soočajo tudi z različnimi oblikami sovražne komunikacije. Tako raziskava ugotavlja, da je sporočilo SMS/MMS z žaljivo vsebino prejelo že več kot 58 odstotkov vprašanih, žaljiv komentar na družbenih omrežjih več kot 47 odstotkov vprašanih, neresnične informacije o sebi na družbenih omrežjih je zaznalo 35 odstotkov vprašanih, sovražno sporočilo o sebi na družbenih omrežjih pa je zasledilo 32 odstotkov vprašanih. Žaljivo elektronsko pošto je prejelo več kot 39 odstotkov vprašanih, pri čemer jih več kot 11 odstotkov meni, da so bili preko spleta osramočeni, 9 odstotkov vprašanih meni, da so bili preko spleta prevarani, več kot 8 odstotkov jih meni, da so bili preko spleta zasledovani, več kot 7 odstotkov pa jih meni, da so iz svoje družbe v komunikaciji preko spleta izključeni.

Dijaki in študenti kot najbolj ogroženo skupino prepoznavajo osnovnošolce, zato je potrebno v prihodnje posebno pozornost nameniti osveščanju in izobraževanju mlajših. Raziskava nadalje ugotavlja, da je spletno nasilje razredno diferencirano; več ga je med mladimi iz nižjih razredov, prav tako ga je več na strokovnih šolah kot v gimnazijah. Pri tem so dekleta pri uporabi družbenega omrežja Facebook bolj aktivna od fantov, tako pri fantih kot pri dekletih pa je izpostavljena potreba po nenehni dosegljivosti, tudi ponoči. Mladi imajo sicer zelo raznolike navade glede uporabe računalnikov, hkrati pa raziskava kaže, da poznavanje interneta ni nujno pokazatelj slabšega načina preživljanja prostega časa; nasprotno, večje kot so ambicije mladih, v večji meri mladi uporabljajo družbena omrežja in splet.

Raziskovalno poročilo Moč besed so predstavili doc. dr. Dejan Jontes in red. prof. dr. Breda Luthar s Katedre za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede in Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije. Posebna gosta okrogle mize sta bila kreativni direktor pobude Moč besed Aljoša Bagola in Dražen Štader, režiser prihajajočega kratkega filma Všečkana, ki je na filmski trak upodobil življenje mladega dekleta, osredotočenega na svojo podobo na družbenih omrežjih.

Pobuda Moč besed je v šestih mesecih na družbenih omrežjih povezala več kot 8.400 mladih, več kot 30 medijskih osebnosti ter okoli 30 nevladnih organizacij iz vse Slovenije. Le-ti so prepoznali priložnost za izboljšanje medvrstniške komunikacije ter opozarjanja na pojav sovražnega govora med mladimi. V okviru pobude so nastale tudi tri ulične poslikave v Ljubljani, Mariboru in Kopru, s katerimi pobuda Moč besed mimoidoče spodbuja h kulturnemu medvrstniškemu dialogu na spletu.

Pobudi se lahko pridružite z obiskom Facebook profila Moč besed ali z objavo unselfija – vaše fotografije s pozitivnim sporočilom ostalim obiskovalcem spleta.

Več o pobudi Moč besed na spletu, Facebook in Twitter profilu.