Prve fotografije notranjosti Hyperloop in vse kar morate vedeti

Tako bomo potovali v prihodnosti. Vse kaže na to. Potovali bomo v precej tesnih modulih, ki bodo s hitrostjo blizu hitrosti zvoka drveli po ceveh. Tehnologija Hyperloop je pred dnevi uspešno prestala prva “živa” testiranja, sedaj pa so ustvarjalci prvega pilotnega projekta predstavili še notranjost. Notranjost, ki zbuja dvom.

Prepričani smo, da do danes o sistemu Hyperloop veste že ogromno. V osnovi gre, kot rečeno, za potniški modul, ki s povprečno hitrostjo preko 700 kilometrov na uro drvi po magnetnih tirnicah v brezzračni cevi. Ideja se je kot prvemu utrnila velikemu inovatorju in lastniku ter ustanovitelju podjetja Tesla Motors, projekt pa so k življenju uspeli prvi spraviti strokovnjaki podjetja Hyperloop Transportation Technologies. Ti so, kot rečeno v uvodu, že predstavili tudi “podvozje” sistema in ga pred očmi javnosti tudi uspešno testirali. Poleg vsega tega zadevščino kakopak poganja elektrika. Zelo malo elektrike, saj je trenje zaradi zraka in tirov izločeno. Zakaj se torej še vedno vozimo v starih “gomuljkah” in vagone še vedno vlečejo dizelske packe? Sistem Hyperloop bo zahteval povsem novo infrastrukturo, ki pa jasno nikakor ne bo poceni. Poleg tega Hyperloop ne bo sposoben prečkati oceanov, kar pomeni, da tudi letal še ne bomo tako hitro pritisnili k tlom. No, nazadnje pa je tu še klavstrofobija. Strah pred tesnimi in zaprtimi prostori.

Kot rečeno je podjetje Hyperloop Transportation Technologies javnosti predstavilo tudi koncept notranjosti. Sodeč po fotografijah bo notranjost izredno tesna, med sedeži se bodo verjetno znašle edinole presuhe manekenke, malenkost močnejši pa bodo očitno obsojeni na prve tri sedeže. Tudi sedeži očitno niso zasnovani najbolj premišljeno. Na žalost proizvajalec ni pojasnil, zakaj so sedeži ločeni s pregradami. Pa okna? Ta, glede na to, da tuba drsi po zaprtem tunelu, ne služijo ničemur.

Ali pač? Temu elementu so posvetili ogromno pozornosti in se domislili navideznih oken. Namesto oken bi namestili interaktivne zaslone, na katerih bi lahko opazovali okolico, ki brzi mimo, poleg tega pa bi se lahko zamotili z gledanjem filmov, pregledovanjem informacij o potovanju in drugih bolj ali manj zanimivih podatkov. Zasloni bi bili opremljeni s senzorji gibanja, ti pa bi sliko prilagodili glede na položaj gledanja.

Hyperloop več kot očitno lahko pomeni prihodnost, vsekakor pa imajo vsi, ki so se že ali pa se še bodo v bližnji prihodnosti vključili v dirko, ki jo je prvi izzval Elon Musk, še ogromno dela in dolgo pot. Ironično, s Hyperloop naj nobena pot ne bi bila ravno dolga.