Procesor, ki je definiral sodobno računalništvo praznuje 33 let

Podjetje Intel je 22. marca leta 1993 svetu predstavilo svojo peto generacijo x86 čipov, bolj znano pod imenom Pentium. Gre za mejnik, ki je nasledil družino procesorjev 486 in s seboj prinesel revolucionarno “superskalarno” arhitekturo. Ta je procesorju prvič omogočila, da v enem samem urinem ciklu izvede več ukazov hkrati, kar je pomenilo ogromen skok v učinkovitosti v primerjavi s predhodniki.

Prvotni procesor, izdelani v 800-nanometrski tehnologiji, so vsebovali neverjetnih 3,1 milijona tranzistorjev. Za primerjavo: dimenzije samega jedra so znašale približno 1,67 cm x 1,76 cm. Čeprav so se začetni modeli ponašali s takti 60 MHz in 66 MHz, kar se danes sliši skromno, so v tistem času predstavljali vrhunec tehnološkega dosežka. Razvoj se je začel že junija 1989, ekipa pa je v čip vgradila napredne rešitve, kot so predvidevanje vej (branch prediction), 64-bitno zunanje podatkovno vodilo in ločen predpomnilnik za ukaze in podatke.

Vendar pot do slave ni bila brez težav. Pentium je ostal zapisan v zgodovini tudi zaradi napake FDIV v enoti za operacije s plavajočo vejico, ki je bila odkrita leta 1994. Ta spodrsljaj je Intel stal približno preračunanih 446 milijonov evrov, ko so morali prvič v zgodovini množično odpoklicati procesorje.

Kljub temu začetnemu madežu je znamka Pentium preživela desetletja in postala sinonim za osebno računalništvo, preden se je kasneje umaknila seriji Core. Danes se ga spominjamo kot procesorja, ki je RISC in CISC tehnologije združil v paketu, dostopnem vsakemu uporabniku.