Prihodnost železniškega transporta bo hitra – konec prestopanja z vlaka na vlak?

Povsod po svetu se vlagajo milijoni v izgradnjo novih “ultra-hitrih” železniških omrežij, tisto kar pa kar naenkrat postane zapostavljeno pa je infrastruktura. Tehnologija in dizajn vlakov se nenehno razvijata, infrastruktura, ki pa dejansko predstavlja osnovo železniškega prometa, pa ostaja nespremenjena dolga leta.

Velik problem “high-speed” vlakov je, da v resnici niso tako hitri kot bi lahko bili. Zakaj? Upočasnjevanje in pospeševanje med postajami omejujeta potovanje vlakov ob najvišji hitrosti, kar pomeni velik del neekonomično porabljene energije v samem procesu. Na dolge proge, bi lahko visokohitrostni vlak, ki neprestano vozi, prihranil dobršen del potovalnega časa, ki ga sedaj “zapravi” za čakanje, ustavljanje itd.

Mnogo potnikov, ki vlak uporabljajo na dnevni ravni, rabijo avto, da dosežejo glavno linijo železniškega prometa. Ideja povezave visokohitrostnih vlakov in lokalnih vlakov, ki bi med drugim tudi zmanjšala rabo avtomobilov v mestih in vaseh, se ravno zato sliši nekoliko manj “izvenzemeljsko”. “Premikajoče se platforme” (Moving Platforms) so bile ustvarjene kot novo infrastrukturno omrežje, ki bi delovalo skupaj z in ne proti visokohitrostnim vlakom. Te platforme bi omogočale, da vlaki vozijo hitreje in bolj učinkovito, potniki pa bi lahko potovali od njihove lokalne postaje do lokalnega naslova njihovega cilja – celo v drugi državi – brez da bi morali sestopiti iz vlaka.

V spodnjem videu si lahko ogledate kako bi to zgledalo v praksi. Takole na prvi pogled zgleda precej nevarno in zastrašujoče, vendar zares učinkovito. Katera stran po na koncu zmagala, če sploh katera?