Opis The Vanishing of Ethan Carter

Igre The Vanishing of Ethan Carter sem se precej veselil. Obljubljala je raziskovanje širnega podeželja in vasic, napredno detektivsko reševanje ugank s pomočjo supernaturalnih sposobnosti in vzdušje slično Alan Waku, Twin Peaks, začinjeno z Lovecraftovsko grozo. V igri igraš kot detektiv s supernaturalnimi sposobnostmi, kot je na primer zaznava predmetov. Tvoja naloga je, da najdeš prav tako s supernaturalnimi močmi nadarjenega dečka – Ethan Carterja.

In res, prvi vtis je bil odličen. Po kratki uvodni sekvenci se igra začne, in rabil sem nekaj časa da sem ugotovil da je sekvence konec, saj je igra izgledala neverjetno dobro. Teksture, efekti in osvetljava se lahko primerjajo (če ne kar prekašajo) najlepše AAA igre. Tudi zvok in glasba sta fantastični. Vse skupaj tvori odlično atmosfero, ki preklaplja med lepo ter prijetno in grozljivo. Upam, da bodo kmalu dodali podporo Oculus Rifta.

A to je na žalost vse, kar lahko v tej “igri” pohvalim. Večino časa preživiš tako, da hodiš od enega prizorišča umora do drugega po kar veliko mapi. Ko prideš do umora, se moraš dotakniti trupla da izveš, kako se je umor zgodil. A najprej je treba poustvarit sceno umora, zato moraš najti par predmetov. S svojimi supernaturalnimi močmi lahko zaznaš kje se objekt nahaja (ponavadi blizu). Ko ga najdeš ga daš nazaj na svoje mesto, nato se dotakneš trupla. Igra preskoči v nekakšno drugo, modro obarvano dimenzijo, in izriše nekaj dogodkov, ki so vodili do umora. Nato je tvoja naloga, da označiš vrstni red teh dogodkov, in če ti to uspe si ogledaš celoten potek umora, ki na koncu namigne kam moraš iti.

To narediš približno pet krat v igri. Da končaš igro ti jih ni treba opraviti, moraš pa nujno najti majhne dogodke, v kateri se dogajajo čudne stvari – na primer potuješ v vesolje ali pa srečaš ogromen tentakel pod vodo. Ti dogodki so ponavadi kratki, neinteraktivni, ampak vsaj malce poživijo igro. Aja, pa še ena kratka sekvenca je, kjer moraš bežati oziroma se skrivati pred zombijem, medtem ko iščeš trupla. In to je vse, kar počneš v igri. Vse ostalo je zapravljeno za to, da hodiš med resda lepimi lokacijami, ampak prej ko slej ti je dolgčas, saj je zgodbe malo, pa še to je slabo napisana, odigrana in te preprosto ne pritegne. Na srečo igra hitro mine, saj je vsega konec že po slabih treh urah

Igre tipa Gone Home, Dear Esther in A Machine for Pigs so podobne, a te navdušijo z dobro zgodbo, ki te vleče naprej, ter odlično atmosfero. Žal so razvijalci preveč časa namenili slednji in premalo dejanskem igranju in zgodbi, da bi lahko to igro priporočil, sploh za trenutno ceno dvajsetih eurov.

Ocena: 50/100

Plus:

– res odlična podoba, zvok in vzdušje

Minus:

– slaba zgodba

– slab govor

– premalo dejanskega igranja in reševanja puzel

– kratka