Olimpijske igre v e-športu vse bliže

Mednarodni olimpijski komite je sicer ta teden napovedal 12-letno partnestvo s Saudovo Arabijo za organizacijo samostojnega dogodka. Kraljevina je sicer pred kratkim gostila svetovno prvenstvo v e-športu, pri čemer pa so nekateri oboževalci, igralci in komentatorji dogodek bojkotirali v znak protesta zaradi človekovih pravic. Kritike je bil deležen odnos do LGBT skupnosti in pomanjkanje pravic žensk. Alban Dechelotte, izvršni direktor G2 Esports, je sicer za BBC Newsbeat povedal, da si bo e-športna različica olimpijskih iger prizadevala za enakopravno udeležbo moških in žensk.

Ne gre za muho enodnevnico

Poudaril je, da e-šport raste še 20 let in da je danes jasno, da ne gre za muho enodnevnico. »Že več let lahko vidimo na milijone ljudi, ki spremljajo velika finala turnirjev. Manj je strahu in več neke vrste navdušenja nad potencialom,« je dodal Dechelotte.

Povedal je, da se je največja prelomnica zgodila leta 2022 na igrah Commonwealtha in Azijskih igrah, na katerih so poleg tradicionalnih športov potekali tudi e-športni dogodki. “Ljudje iz olimpijskega komiteja so dogodkov udeležili in so rekli ‘V redu, zdaj razumemo’,” pravi.

Kljub temu, da je eksperiment razglasil za uspešnega, je zveza iger Commonwealtha sporočila, da e-šport ne bo del iger leta 2026 v Avstraliji.

Takrat še niso razkrili načrtov za izvedbo ločenega dogodka. Alban meni, da je to prava odločitev, saj preprečuje, da bi obstoječe igre postale še večje. “Mislim, da to daje več prostora za gaming in e-šport, namesto da bi to bil le eden od dodatnih športov.”

Velika dilema – katere igre vključiti v tekmovanje?

Ni še jasno, katere igre naj bi bile vključene v naslednje tekmovanje. Na igrah Commonwealtha in Azijskih igrah so to bile Rocket League, League of Legends, EA FC in Street Fighter.

Obstaja vprašanje, ali bodo vključene prvoosebne strelske igre, kot sta Call of Duty in Counter-Strike 2, ki sta izredno priljubljeni na turnirjih. Gre tudi za iskanje nekakšnega ravnotežja med temi igrami in vrednotami, ki jih želi predstavljati Mednarodni olimpijski komite.

Nacionalne ekipe bi prinesle pestrost

Velika razlika med turnirji in olimpijskimi igrami bi bila tudi ta, da bi bili igralci del nacionalne ekipe in ne ekip, kot smo jih vajeni na turnirjih, nad čemer je Alban navdušen. Tako bi se lahko združili zvezdniki, ki sicer igrajo v različnih ekipah ali pa bi bila dva, ki sta sicer na turnirjih v isti ekipi, zdaj v nasprotnih. To lahko najlažje primerjamo z moštvi in državnimi ekipami v drugih športih, na primer nogometu.

Večja vključenost igralk

Napovedi olimpijskih iger so sledila že omenjena vprašanja o zastopanosti žensk in enakosti spolov. Alban pravi, da so bile njegove izkušnje v Savdski Arabiji, kjer so bili organizirani številni odmevni e-športni dogodki, pozitivne. Tako kot šefi svetovnega pokala tudi on pravi, da je dobil zagotovila savdskih uradnikov, da bo tekmovanje odprto za vsakogar, ne glede na spol ali spolnost.

Niso pa v to prepričani vsi, saj se že tako tekmovanja v e-športu soočajo tudi s kritikami zaradi pomanjkanja ženske zastopanosti – le eden od 22 dogodkov je na primer namenjen igralkam. Ostali so odprti za vsakogar, vendar ne vključujejo prav veliko profesionalk.

Alban priznava, da so igralke trenutno premalo zastopane na najvišji ravni. Obljublja, da bodo olimpijske igre v e-športu drugačne in prihodnje leto bo cilj čim bolj enakovredna udeležba.