Odlično pozicioniranje Appla

Neuspešno pozicioniranje lahko že v osnovi uniči naš izdelek oziroma storitev, saj potrošniki ne bodo vedeli, ne bodo prepričani, zakaj naj bi kupili naš izdelek oziroma storitev.

Primer uspešnega pozicioniranja v preteklosti je avtomobilska znamka Volvo, ki je bila zaznana kot znamka avtomobilov, ki so varni, vzdržljivi in tudi družinski. Pri tem so bili celo »preveč uspešni«. Pozicija je bila tako močno »osvojena«, da ima Volvo že več let težave, kako spremeniti percepcijo v glavah potrošnikov, saj jim ta trenutno ne prinaša dovolj razlogov, zakaj bi jih potrošniki kupili, jim ne prinaša dovolj kupcev.

Pozicioniranje ni to, kar mi počnemo z izdelkom, kar mi počnemo s slogani, pozicioniranje ni oglaševanje. Pozicioniranje je to, kar se zgodi v glavah potrošnikov kot rezultat vsega našega početja. Coca-Cola ima pozicijo najbolj razširjene brezalkoholne pijače, Apple pozicijo trendovskega, dizajnerskega izdelka, Ikea je ponudnik najboljšega trendovskega pohištva po nizkih cenah. Vse te pozicije so v glavah potrošnikov in so zgolj rezultat večletnih aktivnosti posameznega podjetja. Zato jih je konkurentom tudi težko osvojiti, hitro zavzeti.

Pri pozicioniranju je torej ključna odločitev, katero idejo ali ideje bomo izbrali in jih poskušali osvojiti tudi v glavah potrošnikov.Seveda obstajajo tudi razlogi, da ni dobro staviti samo na eno idejo. Kaj če se potrošnikove preference spremenijo, če se spremeni pomen posamezne ideje? Danes je varnost avtomobilov bolj samoumevna kot je bila pred desetletji in Volvo ima določene težave. Ali bi zato bilo dobro imeti več kot samo eno idejo? Mogoče, vendar pa več idej prinaša nevarnost nerazumljivosti in nezaupanja pri potrošnikih. Tako, da povsem enostavnega, enoznačnega odgovora nimamo.

Postavlja se tudi vprašanje, kako izbrati način pozicioniranja. Tu imamo nekaj naslednjih možnosti, na osnovi česa pozicionirati svoje izdelke oziroma storitve:

• Na osnovi lastnosti, kot so: velikost, hitrost, leta obstoja. Primer: NLB bi se lahko pozicionirala kot največja banka v državi.
• Na osnovi koristi, ki jih prinašajo potrošnikom. Primer: Živalski vrt v Ljubljani bi se lahko pozicioniral kot za otroke najboljši način zabavnega spoznavanja narave, živali.
• Na osnovi skupine uporabnikov, kot so študentje, upokojenci, aktivni upokojenci, poslovneži. Primer: Blackberry se je pozicioniral kot najprimernejši za poslovneže
• Na osnovi konkurentov, kjer poudarimo jasno razlikovanje od konkurence. Primer: Kolosej bi lahko sledil sporočilu, da prikazuje filmske novosti prej kot Planet Tuš.
• Na osnovi cene, kjer trdimo, da smo najcenejši, ponujamo najboljšo kakovost za nizko ceno.
• Posebej pa moramo vedeti, da se pričakovanja, zaznave potrošnikov spreminjajo, in tem spremembam mora slediti tudi naša želena pozicija. Pozicioniranje je torej vedno dinamičen proces, ki ga ne smete nikoli zaključiti.

VIR: Priročnik Direktor – ZEN vodenja