Digitalizacija: lahko EU še ujame Kitajsko in ZDA?

Med 15 največjimi tehnološkimi podjetji na svetu ni niti enega iz Evrope. Vsakdanjik nam krojijo hitro rastoča, prodobra in razvojno naravnana podjetja iz Kitajske in ZDA, ki Evropo vse bolj prehitevata tudi na področju razvoja umetne inteligence. Obseg vlaganj v obeh omenjenih državah je neprimerno večji od vlaganj v Evropski uniji, razprave okoli novega proračuna EU (2020-2017), pa ne kažejo večjih ambicij po financiranju prebojnih tehnologij na digitalnem področju.

Pretogi regulatorni okvirji

Evropska komisija pod taktirko Ursule von der Leyen je pred dnevi sicer sprejela ambiciozni načrt digitalne preobrazbe, ki med drugim Komisiji narekuje pripravo predloga o razvoju umetne inteligence v prvih 100 dneh mandata. Strategijo, poimenovano Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope, je v palači Berlaymont predstavila skupina “najmočnejših” komisarjev, digitalni načrt pa bo dopolnila še strategija o uporabi podsatkov in bela knjiga o umetni inteligenci. Ne glede na velike besede in nesporne ambicije Komisije, se ni mogoče upreti občutku, da je Evropska unija predvsem talka obširnih strategij, ki opisujejo “kako loviti ribe”, le-te pa obširno in precej hitreje lovijo na drugi strani Atlantika. Zatakniti se utegne že pri vprašanju uporabe tehnologij, ki posegajo na področje zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Nemčija, denimo, razmišlja o uvedbi tehnologije prepoznave obrazov, ki bi omogočila avtomatično identifikacijo “nevarnih” potnikov in oseb na javnih prireditvah, česar se v mnogo članicah, vključno s Slovenijo, močno otepajo. Ključna bo tudi regulacija uporabe “big data”, brez katerih si razvoja umetne inteligence ni mogoče zamisliti, ter ureditev etičnih dilem.

Pri tem trčimo na težavo, na katero že vrsto let opozarjamo predstavniki strokovnih združenj in gospodarskih zbornic. Evropski regulatorji okvir je pogosto pretirano tog, restriktiven in ni dovolj razvojno naravnan. Povsem jasno je, da nacionalne zakonodaje na digitalnem področju ter evropske direktive in uredbe, ki jih usmerjajo, vselej zaostajajo za hitrim razvojem na področju informacijskih tehnologij in novih oblik komunikacij, povrh vsega pa je zakonodaja v 27 državah članicah pogosto različna. Zato je želja bruseljskih uradnikov, da prihodnji digitalni ustroj EU čim bolj poenotimo, pravilna in nujna. A ob tem ne smemo mimo vprašanja konkurenčnosti EU kot celote – sprejemanje prestrogih in preozkih predpisov na digitalnem področju, ki ne pozna fizičnih meja, bo kljub dobrim namenom povzročilo odtok tehnoloških podjetij v odhahajočo članico Veliko Britanijo (ki ima prav takšne prebege v genskem zapisu brexita) ter še obsežneje v ZDA, Kitajsko, Indijo in druge tehnološke velesile.

Slovenija iz leta v leto nižje

In kje je pri tem Slovenija? Čeprav še 2007 ena najbolj perspektivnih in hitro razvijajočih se digitalnih gospodarstev (in družb), je na indeksu DESI (Digital Economy and Society Index) iz leta v leto nižje. Tudi pri nas je strategij veliko, napisane so dobro in celovito. A žal na izvedbenem področju Slovenija močno zaostaja, premalo pa je tudi sistemskih vlaganj v razvoj digitalnih kompetenc in okolja. Za hitro starajočo se družbo je to lahko pogubno že na srednji rok. Naj ponovimo nekaj misli iz decembrskega Foruma Slovenske digitalne koalicije: Največje vrzeli v Sloveniji beležimo pri uporabi internetnih storitev, človeškem kapitalu, integraciji digitalnih tehnologij v gospodarstvu in povezljivosti. Na posameznih področjih imamo izjemne razvojne in gospodarske presežke, žal pa kot družbena celota ne znamo in zmoremo izkoristiti vseh priložnosti. Na katerih področjih moramo torej doseči več? Velik pomen za gospodarstvo bo imelo visoko zmogljivo računalništvo, robotika in dodajalne proizvodnje (3D tiskanje, t.i. additive manufacturing); ključno bo zagotavljati visoko raven kibernetske varnosti, umestitev umetne inteligence in kvantnega računalništva kot novih tehnoloških mega trendov, povečati vlogo tehnologije obsežnih podatkov in kripto tehnologij ter v vseh starostnih skupinah izboljšati digitalno pismenost in veščine prebivalstva (v okviru formalnega izobraževalnega sistema in pri vseživljenjskem učenju zaposlenih in starejših). Seveda pa nobeden od navedenih ukrepov ne bo možen brez spodbudnega regulatornega okolja, ki bo omogočalo razmah digitalnega gospodarstva in digitalizacijo drugih industrijskih sektorjev ter področij družbe.

Srečno, e-sLOVEnia in e-EU.